Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iva (1.138-1.162)


  1.      domišljíja  -e ž (ȋ) 1. prosto kombiniranje misli in predstav: v domišljiji si slikati lepoto tujih dežel; bujna, nebrzdana, ustvarjalna, živa domišljija // sposobnost za tako kombiniranje: otrok ima domišljijo; razburkati, vzdramiti domišljijo; vse to je le plod njegove domišljije 2. predstava, ki ni osnovana na resničnosti: to ni resnica, to je samo tvoja domišljija; ekspr. gubi se v praznih domišljijah; tujina je kmalu razblinila njegovo mladostno domišljijo ♪
  2.      domišljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. knjiž. domiseln: živahna in domišljiva ženska / take ideje se porodijo le v domišljivem duhu 2. zastar. domišljav: vaše vedenje je nepremišljeno in domišljivo ♪
  3.      domoróden  -dna -o prid. (ọ̄) 1. ki je po izvoru od tam, kjer živi: prijateljstvo med evropskimi in domorodnimi delavci; domorodno prebivalstvo otoka / domorodna rastlina 2. zastar. rodoljuben, domoljuben: izpolniti domorodno dolžnost; domorodne pesmi ♪
  4.      domovalíšče  -a s (í) knjiž., redko dom, bivališče: hiša je postala domovališče slikarjev ♪
  5.      domovánje  -a s (ȃ) 1. knjiž. dom, bivališče: čebele poletijo včasih tudi po več kilometrov od svojega domovanja; zvečer so se vračali v svoje domovanje; obstal je na pragu svojega novega domovanja / posamezna domovanja obdajajo vinogradi in sadovnjaki ∙ vznes. zadnje domovanje grob, pokopališče 2. star. kmetija, domačija: domovanje je prepustil sinu ♪
  6.      domováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. prebivati, živeti: nomadi domujejo v primitivnih kolibah; napotil se je proti hiši, kjer so domovali njegovi starši / kamela domuje v puščavi; prave vodne rastline domujejo res samo pod vodo / pozna se, da v tej hiši domuje sreča ♪
  7.      domovína  -e ž (í) 1. dežela, v kateri se je kdo rodil, v kateri prebiva: zapustiti domovino; vrniti se v domovino; umreti za domovino; nova, stara domovina; domovina starih Slovanov; obramba domovine; ljubezen do domovine / ožja, širša domovina; pren., ekspr. domovina kave; Anglija je domovina nogometa ∙ knjiž. domovina ga kliče mora v vojno, k vojakom; pog., ekspr. da, tako bom napravil in domovina bo rešena stvar bo opravljena, urejena 2. zastar. dom, hiša: kupil je novo domovino ♪
  8.      domóvje  -a s (ọ̑) 1. star. dom, hiša: kupil si je lepo domovje; njegovo domovje je bilo sezidano na skalo; v bregu je opazil obrise samotnega domovja / samci teh živali le redko zapustijo svoje domovje bivališče 2. zastar. domovina: žrtvovali so tudi življenje za svoje domovje ♪
  9.      domoznánec  -nca m (ȃ) kdor se ukvarja z domoznanstvom: knjiga je zanimiva zlasti za domoznance in genealoge ♪
  10.      dopêči  -pêčem dov., tudi dopekó; dopêci dopecíte; dopékel dopêkla (é) 1. speči do konca: janjca so dopekli; krompir se je že dopekel 2. dodatno, zraven speči: dopekla je še nekaj peciva ♪
  11.      dóping  -a m (ọ̑) šport. sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: jemati doping pred tekmami; uporaba dopinga je prepovedana // uporabljanje, uživanje tega sredstva: tekmovalko so izključili zaradi dopinga / ukvarjati se z dopingom dirkalnih konj ♪
  12.      dopovedljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da dopovedati: umetnostno doživetje je težko dopovedljivo / nazorna in dopovedljiva formulacija problema dopovedljívo prisl.: govoril je zelo dopovedljivo prepričevalno ♪
  13.      dopréga  -e ž (ẹ̑) dodatna vprega: ker konji niso zmogli težkega bremena, smo si pomagali z doprego // žel. dodatna lokomotiva, ki potiska vlak na velikih vzponih: na postaji pod bregom so k zadnjemu vagonu pripeli doprego ♪
  14.      dopúščati  -am nedov. (ú) 1. ne preprečevati, ne braniti, da se kaj zgodi, godi: oče nam je dopuščal, da smo se igrali po mili volji / o tem ne dopuščam razgovora; ne, kot predsednik tega nikakor ne dopuščam ne dovolim / bolečine mu niso dopuščale, da bi sedel; vstal bom, če mi bodo dopuščale moči če bom mogel 2. priznavati za možno: dopuščam, da je moje mnenje zmotno / dopuščam možnost, da si le bil na sestanku / pravilo dopušča izjeme; enačba dopušča dve rešitvi ● ekspr. njegova izjava ne dopušča niti najmanjšega dvoma je neovrgljiva, resnična dopuščajóč -a -e: govoril je jasno in odločno, ne dopuščajoč ugovore ♪
  15.      dorásel  -sla -o tudi dorástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ā á) 1. ki je dorastel, doraščen: dorasel človek; dorasel gozd; dorasla žival; komaj dorasla dekleta 2. neustalj., v povedni rabi, z dajalnikom ki je kos čemu: nobeden od sošolcev mu v matematiki ni dorasel; mladina je dorasla nalogam, ki jo čakajo; biti delu politično dorasel; prim. dorasti ♪
  16.      doráslost  -i ž (á) stanje doraslega človeka, živali: doseči doraslost; doraslost živine / kaj vse doživlja otrok do svoje doraslosti ♪
  17.      doráščati  -am nedov. (á) približevati se končni stopnji rasti: njegovi otroci že doraščajo / mladina dorašča v novih razmerah; pisatelj je doraščal v razgibanem času // dobivati dokončno podobo, razvijati se: fant dorašča v moža doraščajóč -a -e: doraščajoča mladina; krmljenje doraščajočih živali; doraščajoča dekleta sanjajo o marsičem / v svojih doraščajočih letih je večkrat mislil na kmetijo; sam.: te knjige so namenjene doraščajočim ♪
  18.      dosèg  -éga m (ȅ ẹ́) 1. oddaljenost, v kateri se da z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: žival se mu je približala na doseg; knjiga je na dosegu / ekspr. zdi se mu, da je dolina na dosegu roke zelo blizu // oddaljenost, v katero sega delovanje česa: oddahnili so se, ko so začutili, da so iz dosega strelov; priti v doseg sovražnika; biti v dosegu strojnic / domišljija se izmakne dosegu razuma 2. razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje: povečati doseg radijskega oddajnika; doseg radarja, svetilnika / doseg balističnih raket domet // aer. največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka: letalo z dosegom pet tisoč kilometrov 3. dosežek, uspeh: prejel je nagrado za dosege v režiji / doseg idealov doseganje, dosega ♪
  19.      dosegljáj  -a m (ȃ) 1. dosežek: zadovoljen je s svojim dosegljajem; umetniški dosegljaji 2. nav. ekspr. doseg: kuhinja mora biti urejena tako, da ima gospodinja vse na dosegljaju / ustrelil je v prazno, žival je bila že iz dosegljaja ♪
  20.      dosegljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da doseči: škatla je na dosegljivi polici / težko dosegljivi cilji; dosegljiva natančnost / literatura za razpravo je bila lahko dosegljiva; prvo mesto zanj ni več dosegljivo / cene tega blaga so malokomu dosegljive so zelo visoke ♪
  21.      doselíti se  -sélim se dov. (ȋ ẹ́) priseliti se: družina se je doselila pred desetletji; po vojni so se sem doselili novi ljudje doséljen -a -o: doseljeno prebivalstvo ♪
  22.      doséljenec  -nca m (ẹ́) priseljenec: v mestu je vedno več novih doseljencev; na novo ameriško glasbo je vplivala tudi glasba doseljencev ♪
  23.      doseljevánje  -a s (ȃ) priseljevanje: doseljevanje tujega prebivalstva; doseljevanje v mesta ♪
  24.      doslúh  -a m (ȗ) knjiž. oddaljenost, v kateri se da kaj (razločno) slišati: priti iz dosluha, v dosluh; žival je na, v dosluhu ♪
  25.      dostáven  -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na dostavo: dostavna vozila / v svojem dostavnem okolišu redno dostavlja pošto / dostavni avtomobil zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil ◊ adm. dostavna knjiga knjiga, v kateri naslovnik s podpisom potrdi prejem pošiljke; fot. dostavna leča leča, s katero se podaljšuje ali skrajšuje goriščna razdalja objektiva ♪

   1.013 1.038 1.063 1.088 1.113 1.138 1.163 1.188 1.213 1.238  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA