Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iva (1.001-1.025)



  1.      desétkati  -am nedov. (ẹ̑) ekspr. prizadevati občutno številčno izgubo: kuga je desetkala prebivalstvo; volkovi desetkajo čredo
  2.      deséttisočlétje  -a s (ẹ̑-ẹ̑) doba, ki traja deset tisoč let: starost lobanj so ocenili na več desettisočletij / ekspr.: ljudje prebivajo tod tisočletja in desettisočletja; te pogoje je ustvarila narava v desettisočletjih razvoja
  3.      deskáti  -ám [dǝs] nedov.) les. oblagati, pokrivati z deskami: deskati stene lovske sobe
  4.      desníčarka  -e ž () ženska oblika od desničar: ker je bila izrazita desničarka, se je težko privadila delati z levo roko / v politiki je bila zmeraj desničarka
  5.      destilírati  -am nedov. in dov. () fiz. spreminjati tekočino v paro in to paro v tekočino, prekapati: destilirati nafto, vodo / destilirati žganje z destilacijo pridobivati destilíran -a -o: destilirana voda; pren., knjiž.ivati lepoto v destilirani obliki
  6.      destimulácija  -e ž (á) slabljenje, jemanje volje za kaj, nespodbudno vplivanje: ti ukrepi so povzročili destimulacijo kmetijske proizvodnje
  7.      destimulatíven  -vna -o prid. () ki destimulira, nespodbuden: destimulativni pogoji; sistem premij se je pokazal kot destimulativen; destimulativna delitev dohodka destimulatívno prisl.: ti ukrepi so destimulativno vplivali na izvoz
  8.      destimulírati  -am nedov. in dov. () slabiti, jemati voljo za kaj, nespodbudno vplivati: nizki dohodki destimulirajo produktivnost dela; nekateri davki destimulirajo gospodarske organizacije
  9.      destrúkcija  -e ž (ú) knjiž. razdiranje, uničenje, razkroj: zanj je bila destrukcija prvi pogoj za ustvarjanje; pisatelj opisuje moralno destrukcijo, ki jo povzroča kapital; destrukcija človekove osebnosti; destrukcija organskega tkiva; izvajati politiko destrukcije
  10.      destruktíven  -vna -o prid. () razdiralen, uničevalen, razkrojevalen: vaš destruktivni anarhizem; destruktivne ideje; destruktivna kritika; destruktivne in konstruktivne sile / destruktivno delovanje vetra; destruktivna sredstva destruktívno prisl.: destruktivno delovati; te težnje destruktivno vplivajo na razvoj
  11.      dešifrírati  -am dov. in nedov. () 1. razbrati s šiframi napisano besedilo: dešifrirati pismo, tajno sporočilo; dešifrirati radiogram // razbrati neznano pisavo ali nerazumljive znake: dešifrirati napise na nagrobnih kamnih; dešifrirati staro pisavo / ekspr.: njegova pisava je bila tako nečitljiva, da jo je bilo treba najprej dešifrirati; poskusil je dešifrirati zdravniški recept 2. knjiž. spoznati, doumeti: štab je pravilno dešifriral sovražnikove premike; ekspr. tega človeka je težko dešifrirati dešifríran -a -o: dešifriran stenogram; dešifrirano sporočilo
  12.      detájl  -a m () podrobnost, nadrobnost: izgubljati se, spuščati se v detajle; dnevniki so nam odkrili še marsikak droben detajl s festivala popevk; spominjal se je vseh, tudi nepomembnih detajlov s srečanja z njo // posamezen del večje stvari: filmski detajl; detajl spomenika padlim borcem; skice detajlov za fresko / žarg., alp. alpinist je premagal težek detajl kratek del plezalne smerigled. režijski detajl režijska domislica
  13.      dète  medm. () star. izraža začudenje; beži, eja: dete, da je ta človek še živ? dete, dete, kako si preudaren
  14.      detékcija  -e ž (ẹ́) knjiž. odkrivanje, ugotavljanje, iskanje: seizmografske postaje za detekcijo potresov; detekcija električnih nihanj; modernizirati tehniko detekcije / detekcija raka, tuberkuloze
  15.      detektív  -a m () uslužbenec organov za javno, državno varnost, ki raziskuje kazniva dejanja: proti tihotapcem mamil se bori cela armada policistov in detektivov; drzni detektivi iz ameriških filmov // v zahodnih deželah oseba, ki jo kdo najame, da poklicno skrbi za zaščito njegovih interesov: bil je zaposlen kot detektiv v veleblagovnici; hotelski detektiv / privatni detektiv
  16.      detektívka  -e ž () 1. literarno delo iz življenja in delovanja detektivov: brati detektivke; napeta detektivka; psihološka detektivka; drama je pisana po vzorcu detektivk / filmska detektivka 2. ženska oblika od detektiv: pri zasledovanju tihotapcev si pomagajo tudi z lepimi detektivkami / privatna detektivka
  17.      detektívski  -a -o prid. () nanašajoč se na detektive: ošinil ga je z detektivskim pogledom / detektivski film, roman; detektivska povest, zgodba / detektivska pisarna v zahodnih deželah pisarna, ki po naročilu posameznikov zbira podatke o privatnih stvareh detektívsko prisl.: predavanje je bilo skoraj detektivsko napeto
  18.      detéktor  -ja m (ẹ́) teh. 1. aparat za odkrivanje, ugotavljanje česa: vojaki so z detektorji iskali mine; napake v kovinskih izdelkih odkrivajo s posebnimi detektorji; natančni detektorji odkrijejo zelo majhne količine plina v zraku; ultrazvočni detektorji za odkrivanje ribjih jat; pren. človekovo oko je občutljiv detektor 2. elektr. preprost radijski sprejemnik s kristalom: sam je sestavil detektor / kristalni detektor / nataknil si je slušalke in poslušal detektor ◊ fiz. detektor priprava, ki se rabi za odkrivanje šibkih napetosti in tokov; psih. detektor laži aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice
  19.      dételjen  -jna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na deteljo: deteljni cveti, listi; deteljno seme / deteljna njiva; travniške in deteljne površine ♦ agr. deteljni luščilnik luščilnik deteljnega semena
  20.      dételjišče  in deteljíšče -a s (ẹ́; í) njiva, na kateri raste detelja: na deteljišču so čmrlji poletavali s cveta na cvet / preorati deteljišče
  21.      detonácija  -e ž (á) pok pri eksploziji brizantnega razstreliva: zadonela je detonacija; oglušujoča, silovita, zamolkla detonacija; odmevi detonacij // eksplozija brizantnega razstreliva: detonacija je odnesla del zidu ♦ avt. eksplozivni vžig zmesi goriva in zraka v bencinskem motorju
  22.      detrítus  -a m () biol. drobci razpadlih rastlin in živali v vodi, navadno mikroskopsko majhni, drobir: voda je bogata planktona in detritusa
  23.      devíca  -e ž (í) 1. ženska, ki še ni spolno občevala: ta je še devica / ekspr.: ostala boš devica neporočena; stara, večna, zarjavela devica 2. star. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: opeval je izvoljeno devico; lepa devica; obrazi cvetočih devic ● rojen v znamenju device v času od 24. avgusta do 23. septembraastr. Devica šesto ozvezdje živalskega kroga; rel. devica Marija Kristusova mati; zgod. železna devica srednjeveška mučilna priprava v obliki človeškega telesa z bodicami na notranji strani
  24.      dezorientácija  -e ž (á) pomanjkanje, izguba orientacije, zlasti idejne: v kolektiv vnaša dezorientacijo; nenaden sklep vlade je povzročil politično dezorientacijo; splošna dezorientacija / idejna, moralna dezorientacija / poskusi na živalih so pokazali, da je dezorientacija posledica breztežnostnega stanja / časovna dezorientacija duševnega bolnika
  25.      dezorientíranost  -i ž () stanje brez orientiranosti, zlasti idejne: v takratni literarni kritiki je vladala idejna zmeda in dezorientiranost / članek odkriva avtorjevo strokovno dezorientiranost

   876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA