Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (998-1.022)



  1.      liváda  -e ž () knjiž. travnik, trata: cvetoče, pisane, zelene livade / sončna livada; pren. cvetje z naših pesniških livad
  2.      lívanec  -nca m (í) nav. mn., nar. jed iz redkega testa, ocvrta na maščobi: peči livance
  3.      livár  -ja m (á) delavec v livarni: livar črk, jekla
  4.      livárna  -e ž () podjetje, obrat za ulivanje kovinskih izdelkov ali kovine: biti zaposlen v livarni / livarna brona, jekla, železa; livarna črk, zvonov
  5.      livárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na livarje ali livarstvo: livarsko orodje; biti zaposlen v livarskem podjetju ♦ metal. livarski grodelj grodelj, namenjen predelavi v lito železo; livarski lonec manjša posoda za prenašanje tekoče kovine; livarski pesek pesek za izdelavo form, navadno kremenov; livarska žlica orodje za oblikovanje form
  6.      livárstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z ulivanjem kovinskih izdelkov: uporaba kremenčevega peska v livarstvu // veda o tem ulivanju
  7.      líven  -vna -o prid. () metal. 1. nanašajoč se na ulivanje: livni prostor; livna napaka / livna jama jama v tleh livarne, v kateri se ulivajo težji ulitki 2. ki se da (dobro) ulivati: ta kovina ni kovna, je pa livna / livni bron
  8.      lívnica  -e ž () livarna: livnica črk, topov
  9.      lívnost  -i ž () metal. lastnost, značilnost kovine, da se da (dobro) ulivati: izboljšati livnost
  10.      lívra  -e ž () v srednjem veku francoska denarna enota: plačeval ji je dvajset liver na mesec
  11.      livréja  -e ž (ẹ̑) 1. uniformi podobno oblačilo nekaterih uslužbencev, zlasti v hotelu, cirkusu: livreja hotelskega vratarja 2. v nekaterih deželah, zlasti v plemiškem okolju posebno oblačilo služabnikov za osebno strežbo: rumena livreja; kočijaž v livreji; pri kosilu so stregli služabniki v livrejah
  12.      livríran  -a -o prid. () oblečen v livrejo: livriran vratar / v nekaterih deželah, zlasti v plemiškem okolju: pri kosilu so stregli livrirani lakaji; livriran sluga
  13.      ljubeznív  -a -o prid., ljubeznívejši ( í) 1. ki ima, kaže do ljudi zelo naklonjen čustveni odnos: fant je mlad, čeden in ljubezniv; to je ljubezniva ženska / prodajalka je ljubezniva do kupcev; ta zdravnik ni ljubezniv z bolniki / bil nam je ljubezniv vodnik in učitelj / kot vljudnostna fraza: hvala, zelo ste ljubeznivi; bodite tako ljubeznivi in me peljite k njemu; ta tovariš je bil tako ljubezniv, da nam je že vse razkazal // ki vsebuje, izraža naklonjen čustveni odnos: govoriti z ljubeznivim glasom; pozdraviti z ljubeznivim nasmehom; ljubezniv pogled; ljubeznive besede; njeno ljubeznivo vedenje / kot vljudnostna fraza odzvali se bomo vašemu ljubeznivemu vabilu // ekspr., v povedni rabi ki izkazuje osebi drugega spola ljubezen, naklonjenost: njegovo dekle ni bilo več tako ljubeznivo z njim 2. star. ljubek, privlačen: to je res ljubezniv otrok; rad ogledujem vas cvetečelične, ljubljanske, ljubeznive gospodične! (F. Prešeren) / ko se je zasmejala, so se ji na licih naredile ljubeznive jamice 3. knjiž., ekspr. mil, prijeten: ljubezniva pomlad, zarja 4. zastar., z dajalnikom ljub, drag: vsem je bil ljubezniv / v nagovoru: ljubeznivi moj mož; ljubeznive bralke ljubeznívo 1. prislov od ljubezniv: zelo ljubeznivo govori z njim; ljubeznivo se nasmehniti, sprejeti koga; ljubeznivo mu je vse razložil; ljubeznivo krotek pogled 2. v povedni rabi izraža pohvalo, odobravanje: ljubeznivo je bilo od njega, da je pomagal / elipt., kot vljudnostna fraza res ljubeznivo od vas, da ste me obiskali
  14.      ljubeznívost  -i ž (í) lastnost, značilnost ljubeznivega človeka: odlikuje ga poštenost in ljubeznivost / ljubeznivost nasmeha, značaja; ganila ga je ljubeznivost sprejema // ljubeznivo vedenje, ravnanje: pozdravila ga je z največjo ljubeznivostjo; narejena ljubeznivost; poklicna ljubeznivost prodajalk / ekspr. kar topi se od ljubeznivosti / šepetaje ji pripoveduje ljubeznivosti; ekspr. obsipati koga z ljubeznivostmi
  15.      ločljív  -a -o prid. ( í) ki se da ločiti: ločljivi deli priprave / v nekaterih državah zakon ni ločljiv
  16.      ločljívost  -i ž (í) 1. lastnost, značilnost ločljivega: ločljivost delov / ločljivost, neločljivost zakonske zveze 2. fiz. količina, ki pove, v katerem primeru se še razločujejo podrobnosti pri opazovanju skozi optično pripravo: ločljivost daljnogleda, mikroskopa
  17.      lókativ  -a m (ọ̑) lingv. peti sklon, mestnik: predlog z lokativom
  18.      lókativen  -vna -o prid. (ọ̑) lingv. mestniški: lokativna končnica
  19.      lokomotíva  -e ž () 1. vozilo za vleko vagonov, ki vozijo po tirnicah: lokomotiva drvi, piska, puha, ekspr. hrope in sopiha; to lokomotivo žene para; priklopiti lokomotivo; oster brlizg lokomotive; kurjač lokomotive; sopiha kot lokomotiva / normalnotirna, ozkotirna lokomotiva; parna lokomotiva; potniška, tovorna lokomotiva; rudniška lokomotiva prilagojena posebnim pogojem dela v rudnikih; pren., publ. trdil je, da je trgovina lokomotiva razvoja ♦ strojn. dizel lokomotiva; dizel-električna lokomotiva; električna lokomotiva ki jo ženejo elektromotorji, ki dobivajo tok iz zunanje napeljave; žel. premikalna ali ranžirna lokomotiva ki razstavlja vlake iz ene smeri in jih sestavlja v vlake za druge smeri; priprežna lokomotiva dodatna lokomotiva na začetku vlaka 2. igrača, ki predstavlja lokomotivo: dobiti v dar lokomotivo in vagončke
  20.      lokomotíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na lokomotivo: zlomila se je lokomotivna os; lokomotivno kolo / konjsko in lokomotivno prevažanje v rudnikih z lokomotivo
  21.      lokomotívski  -a -o prid. () nanašajoč se na lokomotivo: lokomotivska postaja, remiza / lokomotivski dimnik ♦ strojn. lokomotivski parni kotel
  22.      lomljív  -a -o prid. ( í) ki se (rad) lomi: lomljivi nohti; v starosti so kosti lomljive; morska voda dela lase lomljive in suhe; drevesna skorja je krhka in lomljiva
  23.      lomljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost lomljivega: lomljivost bilke; povečana lomljivost kosti ◊ metal. lomljivost v hladnem pri temperaturah pod 0° C; lomljivost v modrem lomljivost jekla pri temperaturi okoli 300° C
  24.      lukratíven  -vna -o prid. () knjiž., redko donosen, dobičkonosen: lukrativni trgovski posli
  25.      mamljív  -a -o prid., mamljívejši ( í) 1. ki povzroča prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: mamljiva pijača; mamljiv vonj cvetlic / ekspr. mamljive sanje 2. knjiž. privlačen, vabljiv: mamljiv cilj; misel na to je bila mamljiva mamljívo prisl.: rože so mamljivo dišale; mamljivo je govoril

   873 898 923 948 973 998 1.023 1.048 1.073 1.098  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA