Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (9.901-9.925)


  1.      môlec  tudi mólec -lca m (ō; ọ̑) nar. molivec: Molec je pričel moliti s pojočim glasom molitve za mrtve (I. Potrč) ♪
  2.      molékulski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na molekulo: molekulska zgradba; kisik v molekulskem stanju / molekulska masa število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; molekulske sile privlačne sile, ki delujejo med molekulami ♪
  3.      molibdén  -a m (ẹ̑) kem. težko taljiva kovina srebrno bele barve, element Mo: uporaba molibdena v jeklarstvu ♪
  4.      molíti  mólim nedov. (ȋ ọ́) 1. rel. usmerjati misli, prošnje k Bogu, svetnikom: pokleknil je in molil; moliti k Bogu, v čast Materi božji; goreče, pobožno moliti / moliti za dež, zdravje; moli, da bi ozdravel / moliti za umrle // izgovarjati besedilo molitve: moliti jutranjo molitev, očenaš, rožni venec / duhovnik moli naprej, drugi odgovarjajo vodi molitev 2. po božje častiti: moliti boga / moliti luno, malike, živali; pren., ekspr. moliti mamona ● ekspr. ko bo ta nehal moliti, bom še jaz povedal svoje govoriti, pripovedovati molèč -éča -e: moleč obrača oči proti nebu; moleči verniki móljen -a -o: zbrano moljena molitev ♪
  5.      molíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. imeti, ohranjati kaj v položaju, da seže bolj daleč kot sosednje stvari: pes je molil jezik iz gobca; zvonček že moli cvet izpod snega; čez mizo je molila lipa svoje veje / hiša je molila svojo rdečo streho kvišku / moliti dlan za plačilo nastavljati; molila je roke proti meni iztegovala; moliti roko v pozdrav ∙ star. fige, jezik moliti kazati; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven moli v gostilni; ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; ekspr. moliti vse štiri od sebe ležati v sproščenem položaju, navadno z iztegnjenimi nogami, rokami; ekspr. moliti komu dokaze pod nos povedati, predložiti mu jih, navadno nekoliko škodoželjno 2. hoteti dati, izročiti kaj, držeč pred seboj: molila mu je nekakšen dokument; molil ji je kozarec; moli mu telefonsko slušalko molèč -éča -e: pes je ležal, moleč jezik iz gobca; moleč noge od sebe, je ležal pod drevesom ♪
  6.      molítvarica  -e ž (ȋ) nar. molivka, zlasti pri mrliču: prišla je za molitvarico // pobožnjakarica, tercijalka ♪
  7.      mólk  -a [u̯k] m (ọ̑) 1. stanje, ko se ne govori: nastal je molk; molk je trajal precej dolgo; v sobi je nekaj časa vladal molk; pregnati molk; z vprašanjem je prekinil molk; ekspr. padel, pogreznil, zavil se je v molk; dolgotrajen, globok, kratek, mučen, popoln molk; knjiž. mrzel molk; ekspr. težek molk / počastiti spomin padlih z enominutnim molkom // ekspr. stanje, v katerem kaj ne oddaja glasov, šumov: ptice se še niso zbudile iz molka; gozd je ležal v molku / mlini ob vodi so zaviti v molk stojijo, ne delajo; molk topov // ekspr. tišina, mir: okrog hiš je bil molk; vse se izgublja v temo in molk; molk noči 2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne izraža svojega mnenja: kljub izzivanju ni hotel pretrgati molka; z grožnjami ga je sodnik pripravil k molku; ni zdržal dolgo v molku; obdati se z molkom; pomemben, trdovraten molk / molk je znak priznanja 3. ekspr. stanje, v katerem kdo ne pripoveduje zaupanih, zaupnih stvari: ukazati, zapovedati molk o čem; do konca vztrajati v molku; strašen molk; knjiž. zakon molka 4. knjiž., ekspr. stanje, ko kdo ne objavlja literarnih del: po prvem nastopu se je pesnik za nekaj časa pogreznil v molk; molk v njegovem dramskem ustvarjanju / v pismu se izgovarja zaradi dolgega molka / kulturni molk med drugo svetovno vojno nesodelovanje kulturnih delavcev v legalnem kulturnem življenju, zlasti tisku na okupiranem slovenskem ozemlju; stanje, ko kulturni delavci namerno ne razpravljajo o kakem vprašanju ● ekspr. dogodek je zagrnjen v molk o njem se ne govori, ne piše; ekspr. odgrniti s česa zaveso molka javno spregovoriti o čem; preg. golk je srebro, molk je zlato včasih je bolje, da se kaka stvar, mnenje ne pove ♪
  8.      mólotovka  -e ž (ọ̑) žarg., voj. z vnetljivo snovjo napolnjena steklenica za zažiganje, navadno oklopnih vozil: oddelki metalcev molotovk ♪
  9.      mólzen  -zna -o [u̯z] prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na molžo: molzni čas / molzni stolček, stroj; molzna posoda 2. ki ima, daje mleko: molzna krava, žival ● ekspr. molzna krava kar se da zelo izkoriščati ♪
  10.      mólznica  -e [u̯z] ž (ọ̑) 1. žival, ki daje mleko, zlasti krava: zaradi otrok sta bili pri hiši potrebni dve molznici; krava je dobra molznica; krmljenje, reja molznic / koza, krava molznica 2. redko molzišče: krave so silile k molznici ♪
  11.      momènt  -ênta m (ȅ é) 1. pog. trenutek, hip: tisti moment je bil odločilen / publ. tekma je bila na momente tudi ostra kdaj pa kdaj; v momentu ti tega ne morem razložiti takoj, hitro / kot vljudnostna fraza: moment počakajte, prosim; moment, bom vprašala šefa; takoj bo končano, moment // čas: izbrati, zamuditi pravi moment za kaj / kritični momenti proizvodnje / ob raznih momentih so hoteli rovariti prilikah, priložnostih 2. publ., navadno s prilastkom, s širokim pomenskim obsegom faktor, dejavnik, okoliščina: to je nov moment v razvoju; subjektivni moment v umetniškem delu; pri analizi je upošteval veliko momentov / važni momenti v naši novejši zgodovini / zaviralni momenti v razvoju znanosti ◊ fiz. magnetni moment količina, ki pove, kolikšen navor deluje na tuljavo s tokom, na magnet v magnetnem polju; vrtilni moment navor; vztrajnostni moment količina, ki pove, koliko se telo upira pospeševanju pri vrtenju; zagonski moment zagonski navor; grad. upogibni moment količina, ki pove, kako sila upogiba nosilni element v vzdolžni smeri; lit. sprožilni moment dogodek, ki začne dejanje; zaviralni moment dogodek, ki za kratek čas odloži razplet ♪
  12.      momênten  -tna -o prid. (ȇ) knjiž. trenuten, hipen: to je bila samo momentna slabost / momentno stanje stvari ◊ strojn. momentni ključ ključ za vijake, pri katerem se da nastaviti ali meriti navor pri privijanju ♪
  13.      móna  -e ž (ọ̑) nizko dolgočasen, nezavzet, nepodjeten človek: s to mono ne bom več govoril; ti si pa res (ena) mona; drži se kot kaka mona ima naiven, brezizrazen, neprizadet izraz / kot psovka ne drži se tako kislo, mona monasta ♪
  14.      monákovski  -a -o prid. (á) zastar. münchenski: monakovsko pivo ♦ um. slike monakovske šole ♪
  15.      mondénski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. svetovljanski: mondenska dama / mondensko kopališče / mondensko življenje ♪
  16.      monílija  -e ž (í) agr. glivična bolezen sadnega drevja, ki povzroča gnitje sadežev in sušenje cvetov, vejic: zatirati monilijo / marelična monilija ♪
  17.      monogámen  -mna -o prid. (ā) nanašajoč se na monogamijo: monogamni zakon / monogamna družina / monogamne živali ♪
  18.      monogamíja  -e ž (ȋ) zakon moža z eno ženo, enoženstvo: razpravljati o monogamiji ♦ biol. spolno življenje nekaterih živali v paru ♪
  19.      monopólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na monopol: monopolne razmere / monopolni trg; monopolne cene / imeti, krepiti monopolni položaj / monopolni ponudnik ◊ ekon. monopolni dobiček dobiček, ki nastane zaradi omejene ponudbe na trgu; monopolna organizacija, zveza v kapitalistični ekonomiki združenje podjetij, ki ima namen odpraviti medsebojno konkurenco; polit. monopolni kapitalizem razvojna stopnja kapitalizma z združevanjem individualnega kapitala v monopole ♪
  20.      monotipíja  -e ž (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri se na gladko ploščo naslikan motiv lahko samo enkrat odtisne: njegovi uspehi v monotipiji // odtis v tej tehniki: kolekcija monotipij ♪
  21.      monotón  -a -o prid. (ọ̑) ki poteka, se ponavlja brez sprememb, enoličen: monotono branje, govorjenje; petje se mu je zdelo monotono / monotono delo, življenje / monotona barva / monoton program prireditve / monotoni hoteli ♦ mat. monotona funkcija funkcija, ki nikjer ne narašča ali pada monotóno prisl.: monotono govoriti, peti; ura monotono tiktaka ♪
  22.      montafónski  -a -o prid. (ọ̑) vet., v zvezi montafonska pasma pasma sivo rjavega goveda, ki se goji zaradi mleka in mesa ♪
  23.      montanístičen 1 -čna -o prid. (í) nanašajoč se na montanistiko: montanistično izobraževanje / montanistični oddelek univerze / montanistični obrat rudarski ♪
  24.      mòr  môra m (ȍ ó) zastar. umiranje, pomor: v mestu je grozen mor / mor je začel divjati ♪
  25.      móra 2 -e ž (ọ̄) lit. osnovna metrična doba v kvantitativnem sistemu ♪

   9.776 9.801 9.826 9.851 9.876 9.901 9.926 9.951 9.976 10.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA