Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Iv (951-975)
- kultivírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. načrtno se ukvarjati s pripravo zemlje za rast rastlin: kultivirati polja; kultivirati peščeno zemljo / človek morja ne kultivira, temveč ga le izkorišča // načrtno se ukvarjati z rastlinami, zlasti v gospodarske namene: kultivirati bombaž, pšenico; kultivirati vinsko trto / kultivirati eksotične rastline 2. knjiž. načrtno se ukvarjati s čim, navadno z namenom doseči boljšo, popolnejšo obliko: pisatelj skrbno kultivira besedo; kultivirati gibe, glas // načrtno se ukvarjati s čim sploh: kultivirati srednjeveško glasbo, zborovsko petje // krepiti, razvijati, utrjevati: kultivirati svoje sposobnosti / kultivirati otrokov značaj kultivíran -a -o 1. deležnik od kultivirati: kultiviran svet / kultivirana rastlina / pevec s kultiviranim glasom; kultiviran jezik / kultiviran okus 2. ki ima splošno veljavnim načelom, normam, pravilom ustrezajoče lastnosti: bil je pošten in kultiviran; kultivirano dekle / kultivirano vedenje / kultivirana dežela ♪
- kumulatíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. zbran, združen, skupen: kumulativna odgovornost / kumulativno delovanje pobud ◊ med. kumulativno delovanje zdravila delovanje, ki se pojavi šele po določenem nakopičenju zdravila v organizmu; voj. kumulativni učinek učinek eksplozivnih plinov, ki so usmerjeni v eno točko in imajo tu veliko prebojno moč kumulatívno prisl.: pobude delujejo kumulativno ♪
- kupljív -a -o prid. (ȋ í) ekspr. ki se da podkupiti: ta človek je kupljiv / kupljiva ženska vlačuga, prostitutka ♪
- kupljívost -i ž (í) ekspr. lastnost kupljivega človeka: nazorno je opisal njegovo kupljivost ♪
- kuratíva -e ž (ȋ) žarg., med. zdravljenje: stroški kurative so zelo visoki; skrb za kurativo / oddelek za kurativo / ukvarjati se s kurativo s kurativno medicino ♪
- kuratívec -vca m (ȋ) žarg., med. zdravnik, ki se ukvarja (zlasti) z zdravljenjem: posvetovanje preventivcev in kurativcev ♪
- kuratíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zdravljenje: kurativni preparati / kurativno delovanje zdravila zdravilno / preventivna in kurativna skrb za družino ♦ med. kurativna medicina veda o zdravljenju ♪
- kurívo -a s (í) gorljiva snov, s katero se kuri: kot glavno kurivo so uporabljali les / velika poraba kuriva ♪
- kurzív -a m (ȋ) publ. tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami; kurziva: za naslov je uporabil kurziv ♪
- kurzíva -e ž (ȋ) tisk. tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami: posamezne besede so bile v kurzivi ♪
- kurzíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kurzivo: kurzivna pisava / kurzivne črke ♪
- kužljív -a -o prid. (ȋ í) med. ki lahko okuži: kužljiv bolnik / kužljive ošpice ♪
- kvadrívij -a m (í) v srednjem veku višja stopnja elementarne, začetne šole: v kvadriviju so se učenci seznanili z aritmetiko, geometrijo, astronomijo in glasbo // skupina predmetov, ki se poučuje na tej stopnji: pouk kvadrivija ♪
- kvalitatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kvaliteto: pomemben kvalitativni razvoj gospodarstva; kvantitativne in kvalitativne razlike; kvalitativne spremembe človekove narave / kvalitativno proučevanje ◊ kem. kvalitativna analiza postopek, pri katerem se s kemičnimi reakcijami ugotavljajo vrste sestavin kake snovi kvalitatívno prisl.: kvalitativno menjati metode; kvalitativno določena vrednost ♪
- kvantitatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kvantiteto: kvantitativne in kvalitativne razlike / kvantitativni odnosi med predmeti ◊ kem. kvantitativna analiza postopek, pri katerem se s kemičnimi reakcijami ugotavlja procentualna količina sestavin kake snovi; lit. kvantitativni metrični sistem kvantitatívno prisl.: kvantitativno dobra prehrana ♪
- kvarljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se (rad) kvari: kvarljivo blago; hitro kvarljiva živila 2. zastar. škodljiv: kvarljive živali ♪
- kvarljívec -vca m (ȋ) redko kdor kvari, zlasti moralno: zapeljivci in kvarljivci ljudstva // star. škodljivec: kvarljivec sadnega drevja; zatiranje kvarljivcev ♪
- kvarljívka -e ž (ȋ) ženska oblika od kvarljivec: poljske kvarljivke ♪
- kvarljívost -i ž (í) lastnost, značilnost kvarljivega: kvarljivost živil ♪
- lahkožív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki moralno ni neoporečen: družiti se z lahkoživimi dekleti / lahkoživo življenje 2. ki ima površen, brezskrben odnos do življenja: lahkoživega mladeniča je nesreča zresnila ♪
- lahkožívček -čka m (ȋ) ekspr. lahkoživ človek: bil je lahkoživček in zapravljivček ♪
- lahkožívec -vca m (ȋ) ekspr. lahkoživ človek: biti lahkoživec in ženskar / lahkoživec je, zato ga nič ne skrbi ♪
- lahkožíven -vna -o prid. (ȋ) star. lahkoživ: lahkoživna in razuzdana ženska / fant je bil nadarjen, a len in lahkoživen ♪
- lahkožívje -a s (ȋ) star. lahkoživo življenje: lahkoživje in pokvarjenost / brezdelje in lahkoživje ♪
- lahkožívka -e ž (ȋ) ekspr. ženska, ki moralno ni neoporečna: zaiti v slabo družbo, med lahkoživke ♪
826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051