Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Iv (9.323-9.347)
- malovréden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je nižje, manj kakovostne vrste: malovredni izdelki; malovredna krma, stvar 2. ki ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti: malovreden človek; biti malovreden / malovreden značaj / malovreden sin / ekspr. malovredna ženska vlačuga, prostitutka ♪
- málta -e [u̯t in lt] ž (ȃ) gradbeni vezivni material iz peska, vode in apna: delati, mešati, nanesti malto; opeke so vezane z malto; strditev malte / cementna malta iz mivke ali peska, vode in cementa / apnena malta ♦ grad. podaljšana malta iz peska, vode, apna in cementa ♪
- málten -tna -o [u̯t in lt] prid. (ȃ) nanašajoč se na malto: maltne plasti na steni / maltno vezivo ♪
- maltéški -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: film. malteški križ vrtljiva zaslonka v kinoprojektorju ali snemalni kameri; rel. malteški križ križ z zarezami na koncu krakov; malteški viteški red viteški red, ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov ♪
- maltuzianízem -zma m (ȋ) soc. teorija, po kateri število ljudi hitreje narašča kot možnosti za pridobivanje hrane: pristaš maltuzianizma ♪
- mámika -e ž (ā) nar. štajersko mama, mati: otrok kramlja z mamiko / kot nagovor draga mamika / ženska je naredila vtis ljubeznive mamike ♪
- mamílar -ja m (ȋ) kdor uživa mamila iz bolezenske sle; narkoman: zdravljenje mamilarjev ♪
- mamílo -a s (í) sredstvo, ki povzroča ugodje in lajša bolečine: uživati mamila; vbrizgati mamilo; močno mamilo; tihotapci mamil / vpliv mamil na mladino; navajenost na mamila / ekspr. v vinu je iskal mamila svojim bolečinam utehe ♪
- mamíti in mámiti -im, in mámiti -im nedov. (ȋ á; á ȃ) 1. povzročati prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: vonj cvetlic jo mami; njena bližina ga je mamila; že misel na to me je mamila; vino jih je že nekoliko mamilo / ekspr. sleherni sen nas le kratko mami 2. knjiž. privlačevati, vabiti: mamil ga je nedosežen cilj; razstavljene dobrote so jih mamile; ne mami ga zlato / razkošje in bogastvo ga je mamilo s kmetov v mesto mamèč -éča -e: mameči poljubi; šepetal je mameče besede; mameča utrujenost; mameče klicanje vil in siren ♪
- mámon -a m (ȃ) knjiž., ekspr. bogastvo, denar: mamona ima dovolj ∙ ekspr. služi mamonu kopičenje bogastva, denarja mu je najvažnejše v življenju; okužiti se z mamonom postati pohlepen po bogastvu, denarju ♪
- mandarínka -e ž (ȋ) zool. raca z velikim pisanim perjem na glavi, ki živi v vzhodni Aziji, Aix galericulata: živalski vrt je nabavil mandarinko ♪
- mandát -a m (ȃ) 1. jur. pogodba o opravljanju poslov za drugega, naročilo: mandat je potekel; prekoračitev mandata / dati komu mandat // listina o tej pogodbi: pokazal je mandat 2. pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu: odpovedati se mandatu; dati, dobiti, podaljšati mandat; poslanski mandat; mandat članov upravnega odbora / določiti število mandatov po republikah / sprejeti, vrniti mandat za sestavo nove vlade 3. zgod., med obema vojnama pooblastilo, ki ga da mednarodna organizacija določeni državi za upravljanje kakega ozemlja: dati državi mandat nad deželo // ozemlje, ki ga upravlja kaka država po pooblastilu mednarodne organizacije: Palestina je po prvi svetovni vojni postala britanski mandat / na ozemlju bivšega francoskega mandata 4. zgod. ukaz, ki spreminja prejšnje pravno stanje: izdati mandat; cesarjev mandat; mandat o tiskanju
knjig ♪
- mandáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mandat: mandatna doba voljenih funkcionarjev / bivše kolonije izročiti v mandatno upravo ◊ jur. mandatni postopek civilni postopek, v katerem se izda odločba, ne da bi se preiskovala utemeljenost zahteve in zaslišal nasprotnik; mandatna kazen denarna kazen, ki se izreče in plača na kraju samem; mandatna pogodba pogodba o opravljanju poslov za drugega, naročilo; zgod. mandatno ozemlje med obema vojnama ozemlje, ki ga upravlja kaka država po pooblastilu mednarodne organizacije mandátno prisl.: mandatno kaznovati koga ♪
- mándeljc -a [dǝl] m (ȃ) 1. raba peša (živalski) samec, navadno zajec: k zajklji so spustili mandeljca / ekspr. ali je mandeljc ali babica 2. nav. mn., pog., slabš. mož, fant: te tri mandeljce bomo pa že ugnali ♪
- mandráti -ám nedov. (á ȃ) mendrati: mandrati travo / razdražena žival ga je podrla in mandrala po njem / ves nestrpen je mandral po hiši ♪
- manévrski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na manever: manevrsko bojevanje / velike manevrske sposobnosti majhnih enot / manevrske lastnosti ladje, vozila / manevrski stil te politike ● publ. poskušali so razširiti manevrski prostor za sporazum o čem povečati možnosti ◊ voj. manevrski prostor ozemlje, ki omogoča razporejanje in premikanje velikih vojaških enot; manevrska municija municija, ki se uporablja na vojaških vajah; manevrsko zemljišče zemljišče, ki omogoča uporabo vseh rodov vojske; žel. manevrska lokomotiva lokomotiva, ki na postajah vlaku odvzema ali dodaja vagone ♪
- máničen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na manijo: manični napad; manično razpoloženje / manični bolnik / skoraj manična potreba po stiku z ljudmi ♦ psiht. manično-depresivna psihoza ciklofrenija mánično prisl.: manično zgovoren ♪
- manifestácija -e ž (á) 1. javno, navadno slovesno izražanje, kazanje hotenja, mnenja, stališča, razodevanje: proslava se je spremenila v manifestacijo ljubezni do domovine; sestanek je manifestacija prijateljstva med narodi // knjiž. izražanje, kazanje sploh: zunanje manifestacije čustev; oblike manifestacije človeške duševnosti / publ. manifestacija sile v Vietnamu / življenjske manifestacije 2. množično izražanje razpoloženja, navadno v znak podpore: prirediti manifestacije; z manifestacijo pozdraviti odločitev vlade; manifestacija za mir / množična manifestacija // knjiž. velika, navadno več dni trajajoča prireditev: sodelovati pri znameniti gledališki manifestaciji; letošnje kulturne manifestacije ♪
- manihéjec 1 -jca m (ẹ̑) rel. pristaš maniheizma: ni skrival svojih simpatij za manihejce ♪
- manílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Manilo: manilsko pristanišče / manilske vrvi vrvi iz manilske konoplje ♦ bot. manilska konoplja tropska rastlina, iz katere se pridobivajo trdna, groba vlakna, Musa textilis; kem. manilski kopal; tekst. manilska konoplja trdna, groba vlakna iz te rastline ♪
- maniók -a m (ọ̑) bot. tropska kulturna rastlina, iz katere gomoljev se pridobiva moka, Manihot utilissima: tamkajšnji prebivalci gojijo maniok ♪
- manióka -e ž (ọ̑) bot. tropska kulturna rastlina, iz katere gomoljev se pridobiva moka; maniok: gojiti manioko ♪
- manipulácija -e ž (á) 1. opravljanje dela pri nameščanju, premeščanju, obdelavi: palete za manipulacijo drobnejšega kosovnega blaga; prostor za manipulacijo; pren., slabš. nekaterim je novejša poezija samo manipulacija pojmov // adm. tehnično delo z uradnimi spisi, dokumenti: blagajniška, pisarniška manipulacija / stroški za manipulacijo 2. ravnanje, upravljanje: zamotane manipulacije; manipulacija z žerjavom / redko hipnotizer je delal manipulacije z rokami gibe 3. nav. slabš. preračunljivo ravnanje, dejanje: zakaj so bile potrebne vse te manipulacije, če si vedel, da ne bo nič; denarne manipulacije 4. gozd. manjša organizacijska enota za izkoriščanje gozda: upravnik (gozdne) manipulacije ◊ les. ravnanje z lesom v vseh fazah sečnje, prevoza in predelave ♪
- manipulántstvo -a s (ā) slabš. preračunljivo ravnanje s čim: bolj se je ukvarjal s kulturnim manipulantstvom kot s kulturo ♪
- manipulírati -am nedov. (ȋ) 1. opravljati dela pri nameščanju, premeščanju, obdelavi: manipulirati z blagom, kruhom 2. ravnati, upravljati: manipulirati s strojem; pri pristanku je z letalom spretno manipuliral / ekspr. otrok je manipuliral z dudko sem in tja 3. nav. slabš. preračunljivo ravnati, delati: spretno manipulira z denarjem / ni dovolil, da bi z njim manipulirali manipulíran -a -o: nekatere malenkosti so slabo manipulirane ♪
9.198 9.223 9.248 9.273 9.298 9.323 9.348 9.373 9.398 9.423