Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (798-822)


  1.      kládivo  tudi kladívo -a s (á; í) 1. orodje za tolčenje iz držaja in na njem nasajenega navadno železnega kosa: udariti s kladivom; s kladivom zabiti žebelj v steno; težko kladivo; kladivo in nakovalo; besede so padale trdo kot udarci kladiva; srce mu je bílo kakor kladivo zelo, močno / čevljarsko, kleparsko, mizarsko kladivo; leseno kladivo za meso; kladivo za klepanje / kladivo se je snelo z ročaja; nasaditi kladivo ∙ srp in kladivo simbol proletarske revolucije, komunizma; ekspr. znašel se je med kladivom in nakovalom v zelo neprijetnem, zapletenem položaju 2. kladivu podoben del kake naprave: na vratih je udarilo kladivo / kladivo pri uri kembelj ◊ alp. ledno kladivo ki se rabi pri plezanju po ledenih stenah; mont. odkopno kladivo stroj za odkopavanje rude, premoga; vrtalno kladivo stroj, s katerim se delajo vrtine za odstreljevanje, razstreljevanje; strojn. strojno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča mehanično; šport. (atletsko) kladivo na žico pritrjena kovinska krogla za metanje ♪
  2.      klativíteški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na klativiteze ali klativiteštvo: klativiteško življenje / šel je po svojih klativiteških potih ♪
  3.      klativíteštvo  -a s (ȋ) v srednjem veku pojavljanje klativitezov in njihova dejavnost: klativiteštvo Erazma Predjamskega ♪
  4.      klátivítez  -a m (ȃ-ȋ) 1. v srednjem veku (pustolovski) vitez: oprode s slavnimi klativitezi 2. redko klatež: to ti je klativitez ♪
  5.      klívija  -e ž (í) vrtn. rastlina z dolgimi črtalastimi listi in oranžnimi ali rdečimi cveti v socvetju, Clivia: goji begonije in klivije ♪
  6.      kočljív  -a -o prid., kočljívejši (ȋ í) 1. nav. ekspr. ki povzroča občutek neprijetnosti, zadrege: pogovor je postajal kočljiv; kočljivo vprašanje / kočljiv človek pretirano občutljiv / znašli so se v kočljivem položaju // ki zahteva pri uresničitvi sposobnost, spretnost, pronicljivost: dobiti kočljivo nalogo; reševati kočljive zadeve / kočljiv poklic 2. zastar. izbirčen, zahteven: otrok je razvajen in kočljiv / opravljen s kočljivo skrbnostjo (pretirano) veliko ♪
  7.      kočljívec  -vca m (ȋ) 1. ekspr., redko pretirano občutljiv človek: nič se mu ne sme reči, ker je tak kočljivec 2. zastar. izbirčnež, zahtevnež: on ni tak kočljivec, da tega ne bi jedel ♪
  8.      kočljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost kočljivega: zaradi kočljivosti položaja se je umaknil / ekspr. takšne kočljivosti me ne zanimajo kočljive stvari ♪
  9.      kodrogrívec  -vca m (ȋ) nav. slabš. kdor ima kodraste lase: pusti tistega kodrogrivca; pren. Hrast, hrast kodrogrivec, kdo lase ti goste mrši (O. Župančič) ♪
  10.      kognitíven  -vna -o prid. (ȋ) filoz. spoznaven: kognitivne prvine ♪
  11.      kohezíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kohezijo: sprememba kohezivnega procesa / v družbi se je izoblikovalo več kohezivnih skupin ♪
  12.      kohezívnost  -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za kohezijo: neznatna kohezivnost med plinskimi molekulami; pren., knjiž. povečati kohezivnost delovnega kolektiva ♪
  13.      kolebljív  -a -o prid. (ȋ í) raba peša omahljiv, obotavljajoč: tega je kriva njegova kolebljiva samozavest / že kot otrok je bil kolebljiv ♪
  14.      kolektív  -a m (ȋ) skupnost ljudi, ki jih povezuje skupno delo, skupni interesi: kolektiv o tem ni bil obveščen; posvetovati se z delovnim kolektivom; majhen kolektiv; upoštevati interese kolektiva; izlet, sestanek kolektiva; skrbeti za zdrave odnose v kolektivu / privajanje na življenje v kolektivu / šolski, tovarniški kolektiv / z združitvijo se strinja ves delovni kolektiv vsi člani delovne organizacije / slabo gospodarjenje nekaterih delovnih kolektivov delovnih organizacij / profesorski kolektiv profesorji ∙ ekspr. knjiga je delo kolektiva več ljudi ♪
  15.      kolektíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kolektiv: a) kolektiven odstop vlade; kolektivna akcija; kolektivno vodenje ustanove / to so dosegli s kolektivnimi napori / igralci so pokazali dobro kolektivno igro; knjiga je kolektivno delo / kolektivna odgovornost, zavest / kolektivni dopust; potovati s kolektivnim potnim listom b) razred je ustanovil kolektivni fond za izlete / kolektivne dobrine; kolektivna zemlja c) biti navezan na kolektivno življenje / čebele so kolektivna bitja ◊ ekon. kolektivna potrošnja potrošnja, ki se financira iz družbenih fondov ali proračunov; splošna potrošnja; jur. kolektivna pogodba sporazum med sindikalnim organom in gospodarsko zbornico o bistvenih vprašanjih delovnega razmerja med delavci in zasebnimi delodajalci; lingv. kolektivno ime samostalnik, ki označuje več predmetov iste vrste, skupno ime; polit. sistem kolektivne varnosti dogovor med več državami o medsebojni obvezni pomoči, če je katerakoli od njih ogrožena kolektívno prisl.: vlada je kolektivno odstopila; kolektivno sprejemati sklepe ♪
  16.      kolektivíst  -a m (ȋ) pristaš kolektivizma: postal je kolektivist; nasprotje med individualisti in kolektivisti ♪
  17.      kolektivístičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na kolektiviste ali kolektivizem: kolektivističen družbeni sistem; kolektivistična gospodarska načela / usklajevanje individualne svobode s kolektivističnimi težnjami sedanjega časa 2. redko kolektiven: kolektivistično obdelovanje zemlje ♪
  18.      kolektivizácija  -e ž (á) glagolnik od kolektivizirati: kolektivizacija gospodarstva; boj za vsesplošno kolektivizacijo / kolektivizacija kmetijstva, vasi / težave pri izvajanju kolektivizacije ♪
  19.      kolektivízem  -zma m (ȋ) 1. nazor, ki poudarja pomen in interese kolektiva, skupnosti: navdušen pristaš kolektivizma / ideje kolektivizma // miselnost, ravnanje, ki izraža tak nazor: duh kolektivizma se je vse bolj širil 2. kolektivno vodenje, upravljanje, zlasti proizvajalnih sredstev: boj za gospodarski kolektivizem / kolektivizem patriarhalne družbe ♪
  20.      kolektivizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spremeniti v kolektivno, družbeno, podružbiti: kolektivizirati gospodarstvo // privatna kmetijska gospodarstva spremeniti v kolektivna, zadružna: kolektivizirati kmetijstvo / kolektivizirati zemljo 2. nepovezano, izolirano obravnavanje česa spremeniti v kolektivno, skupno: v zadnjih desetletjih so vzgojo kolektivizirali / kolektivizirati družbeno zavest kolektivizírati se postati član kolektiva in podrediti svoje interese interesom kolektiva: otrok se v šoli prej ali slej kolektivizira kolektivizíran -a -o: kolektivizirana zemlja; kolektivizirano privatno gospodarstvo ♪
  21.      kolektívnost  -i ž (ȋ) 1. lastnost, značilnost kolektivnega: kolektivnost pri delu; umetnost kaže pot iz individualizma v kolektivnost 2. vzajemna pripadnost, navezanost med člani kolektiva: vzgoja kolektivnosti in tovarištva; zavest kolektivnosti; čut za kolektivnost ♪
  22.      komemoratíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na komemoracijo: komemorativna proslava, seja / komemorativno zborovanje bivših partizanov ♪
  23.      kómparativ  -a m (ọ̑) lingv. oblika, ki izraža višjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova; primernik: nepravilno tvorjen komparativ ♪
  24.      kómparativen  in komparatíven -vna -o prid. (ọ̑; ȋ) ki temelji na primerjanju, primerjalen: komparativne metode, znanosti; komparativno proučevanje / strokovnjak za komparativno gramatiko; oddelek za komparativno književnost ♦ ekon. komparativna prednost prednost v mednarodni menjavi, ki jo ima določena država v odnosu do druge države zaradi manjših proizvodnih stroškov kakega blaga; sam.: pog. vpisal se je na komparativno na oddelek za primerjalno književnost ♪
  25.      komparativíst  -a m (ȋ) strokovnjak za primerjalne znanosti, zlasti primerjalno književnost, primerjalec: razprava priznanega komparativista / pog. zbrali so se komparativisti iz prvega letnika slušatelji oddelka za primerjalno književnost ♪

   673 698 723 748 773 798 823 848 873 898  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA