Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (7.551-7.575)


  1.      jenki  tudi yankee -ja [jénki] m (ẹ̑) slabš. 1. v neameriškem okolju Američan, zlasti pripadnik ameriških okupacijskih sil: odpor proti jenkijem 2. v južnih deželah Združenih držav Amerike prebivalec severnih dežel Združenih držav Amerike: priseljeni jenkiji ♪
  2.      jénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Jeno: jenska univerza / jenska posoda posoda iz jenskega stekla; jensko steklo steklo, odporno proti visoki temperaturi in kemičnim vplivom ♪
  3.      jérbašček  -čka m (ẹ́) manjšalnica od jerbas: pospraviti šivanje v jerbašček; poln jerbašček kruha ♪
  4.      jeréb  -a m (ẹ̑) zool., v zvezah: gozdni jereb rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom, Tetrastes bonasia; skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca ♪
  5.      jerebíca  -e ž (í) rjavkasta ptica z rdeče rjavo liso na prsih, ki živi na polju in travnikih: jerebica crlika; či či, se sklicujejo jerebice; loviti jerebice ♦ lov. kita jerebic; zool. snežna jerebica ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela; belka ♪
  6.      jerebíčar  -ja m (ȋ) agr. nizki fižol s sivkasto belimi, rdeče pisanimi zrni; prepeličar: koks in jerebičar ♪
  7.      jerebíka  -e ž (í) drevo ali grm s pernatimi listi ali njegove živo rdeče jagode v kobulih: cvetoča jerebika; jerebike v sladkorju ♪
  8.      jerína  -e ž (í) geogr. jerovica: Istro pokriva jerina ♪
  9.      jêrmen  -éna m, mn. stil. jerména s (é ẹ́) 1. trak z zaponko, navadno usnjen: odpel je jermene in snel sedlo; prišiti jermene k nahrbtniku; zapeti, zategniti jermen; narediti luknjice v jermen / čeladni jermen s katerim se pripne čelada; čelni jermen ki se daje na čelo; čezramni jermen; pasji jermen na katerem se vodi pes; jermen za hlače ki drži hlače v pasu // ozek trak iz usnja sploh: rezati jermene; splesti bič iz jermenov; prevezati z jermenom; jermen za brušenje britve / kupiti nove jermene za čevlje usnjene vezalke ∙ ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal 2. trak iz usnja ali iz močnega materiala s sklenjenima koncema, ki prenaša vrtenje: jermen gladko teče; mazati, napeti, sešiti, sneti, speti jermen; nadeti, natakniti jermen na jermenico; konopnen, usnjen jermen / gonilni ali pogonski jermen ki prenaša vrtenje z jermenice na jermenico ◊ lov. sledni jermen dolg pasji jermen, ki se uporablja pri iskanju obstreljene divjadi s psom; teh. členasti jermen narejen iz spetih koščkov usnja; dovajalni jermen za dovajanje obdelovanih predmetov v stroj; klinasti jermen ki ima trapezast prerez; ploščati jermen ki ima nizek in širok pravokoten prerez; vet. podrepni jermen ki se namesti vprežni živini pod rep ♪
  10.      jerménski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na jermen: jermenski šivi so popustili ♦ teh. jermensko gonilo gonilo, ki ga sestavljajo jermenice in jermeni; jermenski prenos prenos, pri katerem se prenaša vrtenje z jermeni; usnj. jermensko usnje usnje za pogonske jermene ♪
  11.      jêrsey  -a tudi džêrsi -ja [džersi -ja] m (ȇ) zelo mehka, raztegljiva pletenina iz volne ali umetnih vlaken: obleka, srajca iz jerseya; neskl. pril.: jersey kostim ♦ vet. jersey pasma pasma rdeče rjavega goveda, ki daje dosti mleka z velikim odstotkom tolšče; jersey govedo govedo jersey pasme ♪
  12.      jesén  -i ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi jésen (ẹ̑) 1. del leta med poletjem in zimo: bila je jesen, ko se je to zgodilo; stavba mora biti zgrajena do jeseni; od jeseni ne piše; vrnil se bo na jesen ob koncu poletja ali v začetku jeseni; pospravljati pridelke v jeseni; deževna, meglena jesen; pooseb. jesen deli svoje darove / zgodilo se je lansko jesen, knjiž. lanske jeseni ♦ astr. astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata // za ta del leta značilno stanje narave: v dolini je bilo poletje, v hribih pa že jesen; zgodnja jesen / zunaj je jesen jesensko vreme; pren., knjiž. v njihovih srcih je jesen 2. ekspr., s prilastkom doba upadanja življenjske moči: usojena mu je bila prezgodnja jesen / jesen življenja ♪
  13.      jesénec  -nca m (ẹ́) jeseni rojena žival, zlasti prašič: kupil je par jesencev ♪
  14.      jesénski  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na jesen ž: lep jesenski dan; jesenski meseci / pisani jesenski gozdovi; nastopilo je jesensko deževje / jesenski pridelki; jesenske cvetlice; jesenska setev / (jesenski) podlesek trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet; jesenska hruška; jesenska žival rojena v jeseni; jesenska jabolka jabolka, ki so primerna za uživanje v jeseni / jesenski čas // nav. ekspr. značilen za jesen: sredi poletja smo še, pa imamo pravo jesensko vreme / blago v jesenskih barvah rumenih, rjavih; jesensko deževje dolgotrajno in enakomerno / pesn. jesenske misli 2. ekspr., redko ostarel, prileten: bila je že precej jesenska ◊ agr. jesenski dosevek; astr. jesensko enakonočje enakonočje 23. septembra; bot. jesenski jurček užitna goba s temno rjavim klobukom, Boletus edulis; jesenski svišč gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in modrimi zvonastimi cveti, Gentiana asclepiadea; jesensko resje resje z rožnatimi cveti, ki cvete jeseni, Calluna vulgaris; čeb. jesensko krmljenje čebel krmljenje čebel jeseni, pri katerem se jim da toliko hrane, kolikor je potrebujejo za čez zimo; gozd. jesenski les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; šol. jesenski (izpitni) rok (izpitni) rok ob začetku šolskega leta jesénsko prisl.: jesensko hladne sape; jesensko oblečen ♪
  15.      jésti  jém nedov., 2. mn. jéste, 3. mn. jedó tudi jéjo; jéj in jèj jéjte; jédel jédla, stil. jèl jéla (ẹ́) 1. dajati hrano, jed v usta in požirati: sedel je pri mizi in jedel; jesti jabolko, juho; večerjo so jedli brez besed večerjali so; iti jest; poklicati jest; začeti jesti; jesti hitro, hlastno, s tekom / bolnik že je in pije; po kosilu navadno jedo kompot; od skrbi ne je, ne more jesti; dosti, rad, zmerno je; ekspr. je za tri zelo dosti; star. je kot mlatič z velikim tekom; je kot ptiček zelo malo; je kot volk hlastno; z velikim tekom; drugega ne dela, kot je in spi; suh je, kot bi nič ne jedel zelo je suh / jesti iz sklede zajemati jed iz (skupne) sklede; jesti z rokami z rokami prijemati jed in jo dajati v usta; jesti z vilicami, z žlico z vilicami, z žlico zajemati jed in jo dajati v usta; ranjenec ni mogel sam jesti ni si mogel sam dajati hrane v usta / v nedoločniku: dal mu je jesti hrane, jedi; prositi, vzeti si jesti / pog. ona je preveč tablet uživa / rad bi kaj jedel ♦ gost. jesti po naročilu jedi po naročilu // nepreh. dobi(va)ti obrok(e) hrane: konji danes še niso jedli; jesti trikrat na dan / jesti doma, v menzi; pri njih je jedel zastonj 2. preh. uporabljati, imeti za hrano, jed: govedo je rastlinsko hrano; v nekaterih deželah jedo celo mačke; nekaterih gob ne smete jesti / živali se je poznalo, da je jedla deteljo; jedli so pretežno krompir; jedo premalo sadja in zelenjave / za kosilo bodo jedli štruklje 3. z grizenjem uničevati: gosenice jedo repo; uši so začele jesti vrtnico / redko: rja jé železo razjeda; voda jé zemljo izpodjeda, odnaša // ekspr., redko porabljati, zmanjševati: nizke amortizacije jedo osnovni kapital; neprestana skrb mu je moči / papir na oknih je jedel svetlobo 4. redko povzročati neprijeten, pekoč občutek; gristi: prah ga jé; rese so ga začele jesti / bolhe me jedo pikajo // ekspr. vznemirjati, mučiti: samota ga jé; brezoseb. jedlo ga je in peklo, ko je videl, kako se mu vse podira ● nizko že dolgo ga jedo črvi je mrtev; star. jesti komis biti pri vojakih; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, v pomanjkanju; ekspr. jé njegov kruh on mu daje sredstva za življenje; ekspr. dober sir lahko jeste samo v Franciji kupite, dobite; ekspr. tak je, da bi z roke jedel zelo je krotek, ubogljiv; ekspr. na gostiji se je jedlo z veliko žlico dobro in obilno; niso imeli kaj jesti bili so brez hrane, živeža; nižje pog. kaj bo danes za jesti kaj bomo danes jedli; pog. imate kaj za jesti hrane, jedi (zame); preg. kdor ne dela, naj ne je jedóč -a -e redko: bil je tako utrujen, da je jedoč zaspal ♪
  16.      jestvína  -e ž (í) nav. mn. živilo, ki se uporablja za jed: diši po jestvinah; košara z jestvinami in pijačo / hladne jestvine jedi; trgovina z jestvinami z živili ♪
  17.      jéšč  -a -e prid., tudi neskl. (ẹ̑ ẹ́) ki rad jé: ješči otroci; fant je ješč; ješča žival ♪
  18.      jéščnost  -i ž (ẹ́) lastnost ješčega človeka ali živali: čuditi se otrokovi ješčnosti; po ješčnosti znana pasma / prvi znak bolezni je bila zmanjšana ješčnost tek / količina hrane naj bo v sorazmerju z ješčnostjo izletnikov ♪
  19.      jéti  -ja m (ẹ̑) domnevno bitje, ki živi na Himalaji: dvomiti o obstoju jetija ♪
  20.      jétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki ima jetiko: jetičen človek; jetična žival / jetična rdečica na licih 2. ekspr. šibek, slaboten: jetična drevesca; jetično zelenje / to je jetičen spis ♪
  21.      jétičnik  -a m (ẹ́) 1. nav. ekspr. jetičen človek: pokašljevanje jetičnikov 2. bot. rastlina z navadno nasprotnimi listi, ki ima v cvetih po dva prašnika, Veronica: ob stezi so rasli jetičnik in koprive ♪
  22.      jétika  -e ž (ẹ́) 1. nalezljiva bolezen pljuč s krogličastimi tvorbami: dobiti jetiko; cepiti proti jetiki; umreti, zboleti za jetiko; zatirati jetiko pri govedu / hitra jetika za katero bolnik umre v kratkem času ∙ pog., ekspr. ima ta lačno jetiko zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu suh; ekspr. moja denarnica ima jetiko neprestano mi primanjkuje denarja // redko, navadno s prilastkom taka bolezen kakega organa sploh; tuberkuloza: ima kostno jetiko 2. slabš. suh, slaboten človek, navadno siten: videl je, kako se je tista mestna jetika spakovala / kot psovka kaj zabavljaš, jetika ♪
  23.      jetníštvo  -a s (ȋ) stanje, življenje jetnika: v knjigi popisuje svoje jetništvo / star. vojno jetništvo vojno ujetništvo; pren. hotel se je znebiti domačega jetništva ♪
  24.      jétra  jéter s mn. (ẹ́ ẹ̑) velik rdeče rjav organ v desnem zgornjem delu trebušne votline, ki izloča žolč: zboleti na jetrih; človeška, živalska jetra; ima raka na jetrih / zrezati jetra na rezine; kupiti goveja, telečja jetra / pražena jetra ∙ ekspr. pozna ga do jeter pozna vse njegove lastnosti, zlasti slabe; pog., ekspr. iti na jetra dražiti, povzročati nejevoljo; ekspr., redko ima bela jetra je zelo trdoživ ♦ med. ciroza jeter ♪
  25.      jéza  -e ž (ẹ́) 1. močno kratkotrajno čustvo, ki povzroča napadalne težnje: ob pogledu na njihovo prizadetost ga je jeza kmalu minila; jeza ga obide, se mu poleže, ga premaga, ga prevzame; ekspr. jeza ga grabi, se mu izkadi, mu kopni, ga lomi, se mu ohladi, ga popade, mu prekipi, ga prime, ga razganja; premagati, zadrževati jezo; knjiž. brzdati, dušiti jezo; ekspr. hladiti si jezo s psovkami; ekspr. potlačiti, požreti jezo; pusti ga, sicer ga boš spravil v jezo; ekspr. onemogla, slepa jeza; izbruh jeze; bled od jeze; ekspr. je ves zelen od jeze; ekspr. pograbila ga je taka jeza, da bi vse razbil / govoriti brez jeze; raztrgati pismo od jeze; ekspr. jokati, peniti se, pihati od jeze; pog., ekspr. kar požrl bi se od jeze; ekspr. na vso jezo se ga je napil; v jezi kaj narediti, reči; z jezo delati jezno, nejevoljno / tedaj ga je popadla jeza: Dovolj vas imam // ekspr. kar je posledica takega čustva: čutiti gospodarjevo jezo; braniti otroka pred očetovo jezo 2. nav. ekspr. negativen, odklonilen odnos: kazati jezo; prizadeval si je potolažiti njihovo jezo; s to odločitvijo si je nakopal jezo domačih / hiral je v jezi do sina, na otroke; razšla sta se v jezi in sovraštvu; pren., knjiž. jeza usode 3. knjiž., ekspr. silovitost, divjost: jeza valov ● ekspr. jeza govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je jezen; ekspr. dati duška svoji jezi sproščeno izraziti svojo jezo; ekspr. hladiti si jezo na kom, nad kom z neprijaznim govorjenjem, ravnanjem s kom si pomirjati, zmanjševati jezo; ekspr. kuhati jezo na koga biti jezen nanj; ekspr. stresti, zliti jezo na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; star. s sosedovimi so si v jezi so sprti; nar. babja jeza babje pšeno; pog. je hitre, nagle jeze se hitro razjezi, razburi; ekspr. ob taki surovosti ga je popadla sveta, star. pravična jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; šalj. jeza škoduje lepoti ◊ rel. dan jeze sodni dan ♪

   7.426 7.451 7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA