Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (6.923-6.947)



  1.      inervírati  -am nedov. in dov. () med. povzročati pravilno razporeditev, delovanje živcev kje, oživčevati: inervirati mišico inervíran -a -o: leva stran lica je pomanjkljivo inervirana
  2.      infárkt  -a m () med. naglo odmrtje tkiva zaradi zamašitve arterije: dobiti, zdraviti infarkt / pljučni, srčni infarkt
  3.      infekcíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na infekcijo, nalezljiv: infekcijske bolezni / infekcijski oddelek; infekcijska klinika; sam.: pog. zdaj se zdravi na infekcijski na infekcijski kliniki
  4.      infekciózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. ki lahko okuži, kužljiv: infekciozen bolnik / infekciozna bolezen, snov
  5.      infiltrácija  -e ž (á) 1. knjiž. (prikrito) širjenje česa kam, kjer normalno ne obstaja; vtihotapljanje, vdiranje: infiltracija tujih idej in vplivov / infiltracija tujega kapitala ♦ voj. pošiljanje enot v sovražnikovo zaledje zaradi obveščanja in diverzantskih akcij 2. med. prepajanje s tujimi snovmi, tekočinami, celicami: infiltracija tkiva
  6.      infiltracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na infiltracijo: infiltracijska politika ◊ med. infiltracijska anestezija anestezija z vbrizganjem anestetika v tkivo; voj. infiltracijske čete
  7.      infiltrát  -a m () med. tkivo, prepojeno s tujimi snovmi, tekočinami, celicami, prepojina: neboleč infiltrat / kožni, pljučni infiltrat // snov, ki prepoji tkivo
  8.      infiltrírati  -am nedov. in dov. () 1. knjiž. (prikrito) širiti kaj kam, kjer normalno ne obstaja, vtihotapljati: infiltrirati sumljive ideje; v mesto je sovražnik infiltriral vohune in diverzante; tuj kapital se je infiltriral v gospodarstvo ♦ voj. sovražne enote se infiltrirajo v ozadje 2. med. prepajati s tujimi snovmi, tekočinami, celicami: infiltrirati tkivo infiltríran -a -o: infiltrirane ideje; infiltrirano tkivo
  9.      infiníten  -tna -o prid. () knjiž., redko neomejen, neskončen: časovno in kvantitativno infiniten pojav
  10.      inflácija  -e ž (á) 1. ekon. upadanje kupne moči denarja: zajeziti inflacijo; nezaustavljiva inflacija; strah pred inflacijo 2. knjiž., s prilastkom čezmerno povečanje ali razširitev česa, navadno na škodo kvalitete: namesto inflacije bi si želeli revalorizacijo pesniške besede; inflacija kulture / ekspr. poštenje, čast, zvestoba so ob splošni inflaciji izgubljali ceno
  11.      in flagránti  prisl. () jur. pri opravljanju kaznivega dejanja: zasačiti hudodelca in flagranti; pren., ekspr. ženo in ljubimca je našel in flagranti
  12.      influénca  -e ž (ẹ̑) nalezljiva bolezen z vročino in vnetjem dihal: ima influenco; zboleti za influenco; epidemija influence ◊ fiz. električna influenca razdelitev pozitivnih in negativnih nabojev v prevodniku zaradi električnega polja
  13.      informácija  -e ž (á) 1. kar se o določeni stvari pove, sporoči; obvestilo, pojasnilo: dati, dobiti informacijo; iskati informacije; imeti dobre, zanesljive informacije; napačna informacija; zahtevali so natančne informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju; vir informacij / informacija o dogodku je bila nepotrebna informiranje // mn. celota vednosti o določeni dejavnosti ali področju, namenjena javnosti, podatki: turistične, železniške informacije; izmenjava informacij; oddelek za informacije / radijske, televizijske informacije poročila 2. elektr. množica vrednosti, ki jo (elektronski) računalnik sprejme ali po obdelavi izda: brati, hraniti informacijo; informacijo sestavlja šestdeset bitov / izhodna, vhodna informacija 3. mat. mera za ugotavljanje negotovosti o izidu poskusa: nastanek, uporaba informacije / teorija informacije teorija, ki proučuje količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacijbiol. dednostna informacija
  14.      informacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na informacijo: informacijsko gradivo / informacijski bilten, center, urad; slaba informacijska služba; razvoj informacijskih sredstev / informacijski sistemi ◊ polit. Informacijski biro komunističnih in delavskih partij od 1947 do 1956 skupni organ nekaterih evropskih komunističnih partij za medsebojno obveščanje in usklajanje dejavnosti
  15.      informél  -a m (ẹ̑) um. umetnostna smer v slikarstvu sredi 20. stoletja, gradeč na abstraktnih, spontanih in intuitivnih oblikah, ki prehajajo lahko v plastičnost: slikarji informela
  16.      informíranost  -i ž () knjiž. obveščenost, poučenost: za uspešno delovanje v tej smeri je potrebna ustrezna informiranost; stopnja informiranosti / vzrok za to je pomanjkljiva informiranost članov kolektiva o finančnem stanju podjetja
  17.      ínfula  -e ž () rel. visoko, dvorogljato obredno pokrivalo cerkvenih dostojanstvenikov, zlasti škofov; mitra: na glavi je imel infulo, v roki pa škofovsko palico; s srebrom okrašena infula
  18.      infuzórij  -a m (ọ́) nav. mn., zool. praživali, ki se gibljejo z migetalkami; migetalkar: življenje infuzorijev v kaplji vode
  19.      ingerénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. vplivanje, poseganje: dopuščati ingerenco; povečati ingerenco v teh zadevah; državna ingerenca // vloga pri odločanju: na tem področju nima društvo nikake ingerence; zagotoviti, zahtevati primerno ingerenco v poslovanju / republiški organi so prenesli svoje ingerence na občine kompetence
  20.      íngverjev  -a -o prid. () nanašajoč se na ingver: ingverjeva aroma / ingverjevo pecivo; ingverjevo pivo zlasti v angleškem okolju brezalkoholna pijača iz žganega sladkorja z dodatkom ingverja
  21.      inherénca  -e ž (ẹ̑) filoz. neločljiva, nerazdružna povezanost lastnosti z njenim nosilcem: upoštevati inherenco stvari
  22.      inherénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. neločljivo, nerazdružno povezan s čim: inherentna lastnost stvari; elementarne potrebe so večini posameznikov inherentne
  23.      inhibírati  -am nedov. in dov. () knjiž. zavirati, zadrževati: zdravila so dolgo inhibirala napredovanje bolezni / odlični skoki prvih tekmovalcev so druge skakalce inhibirali nespodbudno vplivali nanje / redko oblasti so prireditev inhibirale prepovedale, preprečile inhibíran -a -o: inhibirane sile v gospodarstvu ♦ psih. inhibirani otrok otrok, ki v izražanju, vedenju kaže zmanjšano aktivnost; zavrti otrok
  24.      iniciácija  -e ž (á) pri nekaterih primitivnih ljudstvih obredno sprejemanje mladine med odrasle, uvajanje: v tistih deželah je v navadi še iniciacija
  25.      iniciálen  -lna -o prid. () 1. knjiž., redko začeten, prvi: inicialni simptomi bolezni / inicialne vrste poglavja 2. kem., v zvezi inicialno razstrelivo razstrelivo, s katerim se povzroči eksplozija glavnega naboja: z inicialnim razstrelivom napolnjene vžigalne kapice

   6.798 6.823 6.848 6.873 6.898 6.923 6.948 6.973 6.998 7.023  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA