Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Iv (673-697) 
- izginljív tudi zginljív -a -o prid. (ȋ í) 1. knjiž. ki (rad) izgine: izginljiva barva 2. zastar. zelo majhen, neznaten: korist je v primeri s škodo izginljiva ♪
- izgovorljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da izgovoriti: težko izgovorljiva beseda; to ime je lahko izgovorljivo ♪
- izgovorljívost -i ž (í) lastnost, značilnost izgovorljivega: izgovorljivost besede ♪
- izgubívati -am tudi zgubívati -am nedov. (í) zastar. izgubljati: drevo izgubiva listje / izgubivati pri igri ♪
- izhlapljív -a -o prid. (ȋ í) redko hlapljiv: izhlapljiva snov, tekočina ♪
- izključljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da izključiti: naprava je izključljiva 2. zastar. izključen: izključljiva pravica predsednika izključljívo prisl.: plesal je izključljivo z grofinjo ♪
- izključljívost -i ž (í) lastnost, značilnost izključljivega: izključljivost aparata, stroja / izključljivost resnice in neresnice / zastar. izključljivost plemiške družbe ekskluzivnost ♪
- izkoristljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da izkoristiti: napolniti ves izkoristljivi prostor; izkoristljivi viri energije ♪
- izkrivíti -ím dov., izkrívil (ȋ í) publ. popačiti, potvoriti: namenoma izkriviti podatke; izkriviti uradna poročila / izkriviti pesnikovo podobo; vse se je izkrivilo in izmaličilo izkrívljen -a -o: izkrivljene besede, informacije; resnica je zelo izkrivljena; prim. skriviti ♪
- izkrívljanje -a s (í) glagolnik od izkrivljati: izkrivljanje zgodovinskih dejstev / izkrivljanje resnice ♪
- izkrívljati -am nedov. (í) publ. pačiti, potvarjati: ta prikaz zelo izkrivlja zgodovinska dejstva; izkrivljati podatke / izkrivljati resnico ♪
- izkrívljenje -a s (ȋ) glagolnik od izkriviti: izkrivljenje zakonov / izkrivljenje resnice ♪
- izkrívljenost -i ž (ȋ) publ. lastnost, značilnost izkrivljenega: izkrivljenost podatkov / moralna izkrivljenost ♪
- izlív -a m (ȋ) 1. kraj, kjer se potok ali reka izliva: urediti izliv Ljubljanice v Savo; mesto ob izlivu reke / lijakasti izliv reke 2. glagolnik od izliti: a) izliv tekočine ♦ med. izliv krvi nabiranje krvi v podkožju in drugih mehkih delih; izliv semena iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti b) bil je vajen njenih čustvenih izlivov; motili so ga taki histerični izlivi ljubezni / brati, poslušati pesniške, srčne izlive 3. posoda za odtok vode, zlasti odvečne, umazane: zliti umazano vodo v izliv ♪
- izliválnik in zliválnik -a m (ȃ) knjiž. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode; lijak: zliti vodo v izlivalnik ♪
- izlívanje -a s (í) glagolnik od izlivati: izlivanje vode / izlivanje čustev ♪
- izlívati -am nedov., tudi izlivájte; tudi izlivála (í) 1. spravljati kaj tekočega iz česa: izlivati vodo 2. knjiž., ekspr. brez pridržkov izražati svoja čustva, razpoloženje: izlivati svoje gorje, veselje / pesn. izlivati hrepenenje v pesem izlívati se 1. navadno v zvezi s potok, reka prehajati v drug večji potok, reko, jezero, morje: v jezero se izliva več potokov; kraj, kjer se reka izliva v morje; Sora se izliva v Savo 2. redko razlivati se, razširjati se: ob povodnji se voda izliva / ekspr. sončna luč se izliva po travnikih; prim. zlivati ♪
- izlívek -vka m (ȋ) posoda za odtok vode, zlasti odvečne, umazane: izliti pomije v izlivek; kamnit izlivek ◊ biol. tekočina, ki se izbrizga, izteče pri spolni nadraženosti ♪
- izlíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izliv: izlivna odprtina, šoba / izlivni rokav reke ♪
- izluščljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da izluščiti: težko izluščljiva zrna ♪
- izmenljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž., redko zamenljiv: aparat z izmenljivim objektivom ♪
- izmenljívost -i ž (í) knjiž., redko zamenljivost: izmenljivost sestavnih delov ♪
- izmerljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da izmeriti: izmerljiva razdalja; izmerljivo trajanje; pren. izmerljive posledice odločitev ♪
- izmerljívost -i ž (í) lastnost, značilnost izmerljivega: izmerljivost obsega ♪
- izmívanje tudi zmívanje -a s (í) glagolnik od izmivati: izmivanje rane / izmivanje madežev ♪
548 573 598 623 648 673 698 723 748 773 
