Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (6.501-6.525)



  1.      gúncati  -am nedov. () pog. gugati: valovi guncajo čolne / nikar se ne guncaj; rad se gunca na gugalnici, na stolu / pijanec se je počasi guncal po cesti ∙ nižje pog., ekspr. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
  2.      gúpi  -ja m () zool. majhna, živobarvna riba, ki se goji zlasti v akvarijih, Lebistes reticulatus: raznobarvni gupiji
  3.      gusáriti  -im nedov.) nekdaj ukvarjati se z gusarstvom: prebivalci nekaterih obalnih področij so začeli gusariti
  4.      gustírati  -am nedov. () star. z užitkom jesti ali piti: gustira dobro kapljico gustírati se nižje pog. naslajati se, uživati: gustiral se je ob dobrotah na mizi
  5.      guvernánta  -e ž () v nekaterih deželah privatna vzgojiteljica in učiteljica: njena vzgoja je bila prepuščena raznim varuškam in guvernantam; njegovi otroci imajo guvernanto; bila je za guvernanto v bogati družini
  6.      gvanáko  -a m () zool. južnoameriška gorska žival z dolgo rdeče rjavo dlako po hrbtu, Lama huanachus
  7.      gváš  -a m () um. slikarska tehnika, pri kateri se s pokrivajočimi vodenimi barvami slika zlasti na papir: slika v gvašu // slika v tej tehniki: razstava akvarelov in gvašev; neskl. pril.: gvaš tehnika
  8.      h  [há in hǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, h hája tudi h-ja (ā; ǝ̏) deveta črka slovenske abecede: mali h // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: onemitev haja ◊ lingv. grlni h ki se tvori z rahlo priporo h neskl. pril. deveti po vrsti: odstavek h ◊ muz. ton h ton na sedmi stopnji C-durove lestvice; H-dur durov tonovski način s petimi višaji; h-mol molov tonovski način z dvema višajema; šah. kmet na h-liniji v osmi navpični vrsti z leve strani; voj. H bomba hidrogenska bomba
  9.      habát  -a m () bot. neprijetno dišeča trajnica z belimi cveti v velikih, ploščatih socvetjih, Sambucus ebulus: živo mejo so preraščale koprive in habat
  10.      hábitus  -a m () knjiž. telesne in duševne lastnosti, značilnosti: s počitnic se je vrnil s popolnoma novim habitusom; telesni in duševni habitus mladih; pren. habitus naše gledališke kulture ◊ agr. celotna zunanja oblika rastline, živali; med. zunanjost in drža telesa
  11.      hád  -a m () v grški mitologiji kraj pod zemljo, kjer prebivajo mrtvi, podzemlje
  12.      háfnij  -a m (á) kem. težko taljiva kovina bele barve, element Hf
  13.      hagiografíja  -e ž () življenjepis svetnika, svetnikov: brati hagiografije // veda o življenju svetnikov: dobro je podkovan v hagiografiji
  14.      hajdamák  -a m (ā) zgod., v 17. in 18. stoletju udeleženec ukrajinskega kmečkega upora proti poljskemu plemstvu: hajdamaki so se skrivali v stepi // med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik ukrajinske protirevolucionarne vojske: spopad med hajdamaki in boljševiki
  15.      hajdukováti  -újem nedov.) pri nekaterih južnoslovanskih narodih, nekdaj delovati, živeti kot hajduk: ženske so delale doma, moški pa hajdukovali
  16.      hajdúški  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na hajduke ali hajduštvo: hajduška četa / hajduško življenje
  17.      hájmatbúnd  -a m (-) med drugo svetovno vojno civilna germanizatorska organizacija na Štajerskem: vpis v hajmatbund
  18.      halalí  m neskl. () lov. znak z rogom pri večjem lovu s konji in psi, da je divjad uplenjena: trobiti halali
  19.      halkopirít  -a m () min. rudnina železov in bakrov sulfid, bakrov kršec: pridobivanje bakra iz halkopirita
  20.      halogénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na halogene: halogenski derivati ♦ teh. halogenska žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para; halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje
  21.      halucinácija  -e ž (á) psiht. zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj: doživljati, imeti halucinacije; v halucinacijah je videla bele miške; slušna, vidna halucinacija / ni vedel, ali je halucinacija ali resnica
  22.      halucinacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na halucinacijo: halucinacijski privid / halucinacijsko doživetje
  23.      halucinatóričen  -čna -o prid. (ọ́) psiht. ki temelji na halucinaciji: halucinatorična predstava; halucinatorično doživetje / halucinatoričen človek halucinanten
  24.      halucinírati  -am nedov. () psiht. imeti, doživljati halucinacije: bolnik halucinira
  25.      hálva  -e ž () orientalsko pecivo iz moke, medu, sladkorja, orehov in beljakov

   6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA