Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (5.798-5.822)



  1.      evnúštvo  -a s () lastnost, značilnost evnuhov, skopljenstvo: zaradi evnuštva ni mogel živeti normalnega življenja; pren., slabš. duševno evnuštvo
  2.      evocírati  -am dov. in nedov. () knjiž. v spominu oživiti, priklicati v spomin: evocirati dogodke iz študentskih let / evocirati spomine na kaj / publ.: evociral bi znano študijo o tem problemu spomnil bi na, opozoril bi na; scenograf je poskušal evocirati likovno modo Cankarjevega časa prikazati, predstaviti
  3.      evokácija  -e ž (á) knjiž. spominska oživitev: povest je pisateljeva evokacija mladosti / publ. dramatikova umetniška in idejna evokacija malega človeka prikaz, predstavitevlit. podoba ali izraz, ki izzove ustrezen, določen notranji odmev
  4.      evolúcija  -e ž (ú) postopno spreminjanje česa, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike, razvoj: družbenoekonomska, socialna evolucija; postopna evolucija; evolucija družbe, kulture // biol. spreminjanje organizmov iz preprostejših oblik v popolnejše, zgodovinski razvoj organizmov: evolucija živalstva; nauk o evoluciji
  5.      evolúta  -e ž () geom. krivulja, katere tangente so normale dane krivulje
  6.      evolvénta  -e ž (ẹ̑) geom. krivulja, ki pravokotno seka tangente kake krivulje
  7.      evropeizácija  -e ž (á) prilagajanje evropskemu načinu življenja in mišljenja: začela se je evropeizacija dežele; proces evropeizacije / takrat se je začela evropeizacija slovenskega gledališča
  8.      evropeízem  -zma m () način življenja in mišljenja, značilen za Evropo: kulturni evropeizem / politikov evropeizem ◊ lingv. (jezikovni) evropeizem beseda ali zveza, ki je značilna za večino evropskih jezikov
  9.      evropeizírati  -am nedov. in dov. () prilagajati evropskemu načinu življenja in mišljenja: oblast poskuša evropeizirati deželo / čas, ko se je slovenska zavest začela evropeizirati evropeizíran -a -o: evropeizirano mesto
  10.      evrópij  -a m (ọ́) kem. redka težka kovina sivkaste barve, element Ev
  11.      evrópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Evropejce ali Evropo: evropski jeziki, narodi; evropske države, literature / evropska civilizacija, kultura; evropska družbena problematika / publ. ta arheološka zbirka je tudi v evropskem merilu med najbogatejšimi / Evropska gospodarska skupnost ◊ agr. (žlahtna) evropska trta trta, doma v Evropi, ki rodi žlahtno grozdje, ni pa odporna proti boleznim in nizki temperaturi; bot. evropski macesen gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo, Larix decidua; zool. evropski bober evrópsko prisl.: bil je evropsko razgledan
  12.      f  [èf in fǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, f êfa tudi f-ja ( ; ǝ̏) sedma črka slovenske abecede: vsi efi ležijo postrani; veliki F // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: f je pripornik ◊ muz. mali f četrti ton v mali oktavi f neskl. pril. sedmi po vrsti: odstavek f ◊ muz. ton f ton na četrti stopnji C-durove lestvice; F-dur durov tonovski način z enim nižajem; f-mol molov tonovski način s štirimi nižaji; F ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; šah. kmet na f-liniji v šesti navpični vrsti z leve strani
  13.      fabulírati  -am nedov. () knjiž. ustvarjati, oblikovati fabulo v literarnem delu: pisatelj dobro fabulira / knjiga ne fabulira, ampak odkriva notranje človekovo življenje
  14.      faciális  -a m () žarg., anat. obrazni živec
  15.      fagocít  -a m () nav. mn., biol. krvna ali tkivna celica, ki navadno uničuje tuje snovi v človeškem ali živalskem organizmu
  16.      fagocitírati  -am nedov. in dov. () biol. uničevati tuje snovi v človeškem ali živalskem organizmu (s fagociti)
  17.      fagocitóza  -e ž (ọ̑) biol. uničevanje tujih snovi v človeškem ali živalskem organizmu, ki ga opravljajo fagociti: snovi v serumu olajšujejo fagocitozo bakterij
  18.      fajančevína  -e ž (í) fajansa: umivalnik iz fajančevine / prodajati fajančevino
  19.      fájfa  -e ž () 1. pog. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom; pipa: basati fajfo; potegniti iz fajfe / kaditi fajfo ♦ obrt. pipi podoben ornament domače klekljane čipke 2. žarg. negativna ocena (v šoli): dobiti fajfo iz matematike
  20.      fáktičen  -čna -o prid. (á) ki v resnici je, obstaja; dejanski: faktičen napredek je večji, kot kažejo številke; faktična sprememba fáktično prislov od faktičen: prikazati življenje takšno, kakršno faktično je // publ. poudarja trditev: faktično je anahronizem, da še tako ravnajo
  21.      faktografíja  -e ž () naštevanje, popisovanje dejstev brez sintetičnega vrednotenja: avtor se je dvignil nad preprosto faktografijo; umetnikov upor zoper realistično faktografijo / pozitivistična faktografija
  22.      faktográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na faktografijo: faktografski podatki; v knjigo se je vrinilo več faktografskih napak; razprava vsebuje bogato faktografsko gradivo / deskriptivna faktografska znanost faktográfsko prisl.: faktografsko natančen opisovalec družbenega življenja
  23.      fáktor  -ja m (á) 1. kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; dejavnik, činitelj: glavni, pomembni, važni faktorji; kulturni, politični, vzgojni faktor; narediti kaj pod pritiskom zunanjih faktorjev; faktor gospodarstva, napredka, razvoja; morala je važen faktor človeškega duha / publ. odgovorni, odločilni faktorji bodo vso stvar proučili za to pooblaščeni organibiol. biotični faktorji; ekon. produkcijski faktorji produkcijska sredstva in delovna sila; med. Rh ali Rhesus faktor lastnost človeških eritrocitov, da morejo povzročiti v krvi, ki te lastnosti nima, tvorjenje proti sebi delujočih protiteles; imeti pozitivni Rh faktor 2. mat. število, ki se množi ali s katerim se množi: produkt je neodvisen od vrstnega reda faktorjev
  24.      faktótum  -a m (ọ̑) knjiž. kdor je pripraven, uporaben za vsako delo: biti faktotum v uradu / dolga leta je bil njegov faktotum nepogrešljiv, najožji sodelavec
  25.      fakultéta  -e ž (ẹ̑) učno-znanstvena enota univerze: vpisal se je na medicinsko fakulteto; diplomiral je na filozofski fakulteti; pravna fakulteta; fakulteta za strojništvo; predstojnik fakultete; slušatelj fakultete za arhitekturo; profesor na ekonomski fakulteti / pog.: moj šef ima fakulteto fakultetno izobrazbo; končal je fakulteto študij na fakulteti / ekspr. zbrala se je vsa fakulteta vsi ljudje, ki so na fakulteti // poslopje te ustanove: zbrali se bomo pred fakulteto ◊ mat. fakulteta n produkt vseh naravnih števil od 1 do n

   5.673 5.698 5.723 5.748 5.773 5.798 5.823 5.848 5.873 5.898  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA