Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (5.351-5.375)


  1.      drobížast  -a -o prid. (í) ekspr. droben, majhen: drobižasta živalca / letošnji koledar je po vsebini tehten, prav nič drobižast ♪
  2.      drobljênje  -a s (é) glagolnik od drobiti: drobljenje žita; stroj za drobljenje kamenja / drobljenje kmečke posesti / drobljenje moči / drobljenje dekletca ob materi / veselo drobljenje ptičev / drobljenje divjega petelina ♪
  3.      drobnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: gospodinja ves dan drobni po kuhinji; jagnje je drobnelo za ovco 2. ekspr. živahno se oglašati s kratkimi glasovi: slavec veselo drobni 3. redko postajati droben: grozdje bo slabo, jagode zaradi slabega vremena kar drobnijo drobnèč -éča -e: urno drobneč, se je točajka sukala med mizami ♪
  4.      drobníčiti  -im nedov. (í ȋ) ekspr., redko živahno se oglašati s kratkimi glasovi; drobiti: sinice čez dan nenehno drobničijo s svojim cicanjem (M. Kranjec) ♪
  5.      drobnjád  -i ž (ȃ) 1. ekspr. majhni otroci; drobiž: vso pot nas je spremljala vaška drobnjad; lačna, jokajoča drobnjad // drobne, majhne živali: detelja je polna zajčje drobnjadi / petelin je stal ponosno sredi svoje drobnjadi 2. kar je drobno, majhno: jablane so rodile samo drobnjad; iz torbice se je usula raznovrstna drobnjad drobnarija ◊ gozd. do sedem centimetrov debel okrogel les ♪
  6.      drobnjákar  -ja m (ȃ) ekspr. kdor pripisuje drobnim, malo pomembnim stvarem prevelik pomen: celo življenje bo moral živeti med samimi drobnjakarji ♪
  7.      drôbnoburžoázen  -zna -o [tudi -žua-] prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na drobno buržoazijo: nesprejemljivi drobnoburžoazni nazori sindikalistov; izhaja iz drobnoburžoaznega okolja / drobnoburžoazni kritiki marksizma; drobnoburžoazna inteligenca; drobnoburžoazne stranke, težnje ♪
  8.      drobnocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki ima drobne cvete: drobnocvetne narcise; drobnocvetno grmičevje ♦ bot. drobnocvetna nedotika vrtni ali njivski plevel z drobnimi rumenimi cveti, Impatiens parviflora ♪
  9.      drôbnolastníški  -a -o prid. (ó-ȋ) nanašajoč se na drobne lastnike ali drobno lastništvo: drobnolastniški sloji prebivalstva; drobnolastniška struktura kmetijstva / drobnolastniška miselnost ♪
  10.      drobnopísje  -a s (ȋ) knjiž. zelo podrobno, natančno opisovanje česa v literarnem delu: zgubljal se je v pretiranem drobnopisju vsakdanjega življenja; pozitivistično drobnopisje ♪
  11.      drôbnoproizvajálski  -a -o [u̯s in ls] prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na drobne proizvajalce: drobnoproizvajalski sloj prebivalstva ♪
  12.      drobnorísba  -e ž (ȋ) knjiž. zelo podroben, natančen opis česa v literarnem delu: realistična povest s psihološko drobnorisbo; drobnorisba vaškega življenja ♪
  13.      drobovína  -e ž (í) 1. užitno živalsko drobovje: prodajamo jetra, pljuča in drugo drobovino; goveja drobovina 2. redko drobovje sploh: odstraniti drobovino iz ribe ♪
  14.      drobóvje  -a s (ọ̑) 1. organi v prsni in trebušni votlini: odstraniti drobovje iz ubite živali 2. ekspr. notranjost, sredina: iz drobovja ladje je prihajal zamolkel šum motorjev; v drobovju zemlje; pren. Vsa Evropa je v drobovju zatrepetala (M. Bor) ♪
  15.      drobtína  -e ž (í) 1. majhen drobec kruha ali peciva: pobirati drobtine po mizi; stresti drobtine s prta; krušne drobtine; pren. nekatere drobtine iz tega razgovora nam je zgodovina ohranila // ekspr. malo pomembna, malo vredna stvar: od časa do časa je dal delavcem kako drobtino; ne bomo se zadovoljevali z drobtinami 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: pri hiši ni niti drobtine kruha; prišel je po drobtino tolažbe 3. mn. drobno zmlet ali zdrobljen posušen kruh: meso povaljamo v jajcu in drobtinah; zabeliti z drobtinami ♪
  16.      drobtínar  -ja m (ȋ) ekspr. kdor se poteguje, bori za malo pomembne stvari: vse življenje bo ostal drobtinar ♪
  17.      drobtínčarski  -a -o prid. (ȋ) ekspr. ki se poteguje, bori za malo pomembne stvari: ni revolucionar z jasno perspektivo, temveč drobtinčarski borec / drobtinčarska politika ♪
  18.      dróga  -e ž (ọ́) 1. nav. mn., farm. surovina rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu: pripravljati droge; narkotične droge / nabiranje in sušenje drog 2. knjiž. mamilo: uživati droge; omamljenost od droge; prekupčevanje z drogami ♪
  19.      dróplja  -e ž (ọ̑) velika stepska ptica z dolgimi močnimi nogami in dolgim vratom: jata dropelj se je skrivala v travi; lov na droplje ♪
  20.      drozgálnik  -a m (ȃ) agr. posoda za drozgo, ki se rabi zlasti pri proizvajanju piva: pivovarniški drozgalniki ♪
  21.      drózgati  -am in drozgáti -ám nedov. (ọ̑; á ȃ) agr. mečkati, mleti sadje, zlasti grozdje: pred stiskanjem grozdje razpecljajo in drozgajo / drozgati slad v pivovarni ♪
  22.      drôžen  -žna -o prid. (ó) nanašajoč se na droži, drože: drožno vino, žganje / drožne glivice glive kvasovke ♪
  23.      droží  -í ž mn. (ȋ ȋ) 1. nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta: z drožmi pečen kruh ima poseben okus // star. kvas: ne pozabi kupiti droži 2. usedlina v vinu ali pivu po končanem vrenju: kuhati žganje iz droži; vinske droži ♪
  24.      drožník  -a m (í) droženka: kadar ni imel slivovke, je bil dober tudi drožnik ♪
  25.      drsáč  -a m (á) redko drsalec: na ribniku je bilo vse živo drsačev / bil je izkušen hribolazec in odličen drsač ♪

   5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA