Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (498-522)



  1.      festivál  -a m () večdnevna prireditev, ki omogoča pregled dosežkov na določenem kulturnem področju: organizirati festival; predvajati film na festivalu; udeleženci festivala / filmski, folklorni, glasbeni, gledališki festival; festival jazza
  2.      festiválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na festival: festivalni program / festivalna dvorana / mesto v festivalnih dneh
  3.      festiválski  -a -o prid. () nanašajoč se na festival: festivalski program / festivalska dvorana / festivalska atmosfera; festivalsko občinstvo / festivalski film
  4.      figuratíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na figuracijo ali na figura 5: slikati na figurativen način; figurativno kiparstvo, slikarstvo / figurativna umetnost figuralna umetnost / figurativen ples // knjiž. okrašen, olepšan: figurativno izražanje figuratívno prisl.: figurativno povedati, slikati
  5.      figuratívnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost figurativnega: figurativnost starega slikarstva; preplet surrealizma in čiste figurativnosti / figurativnost pesniške besede
  6.      fiksatív  -a m () um. snov za površinsko utrditev, zaščito barvne plasti: mešal se je vonj fiksativa in oljne barve
  7.      fiktíven  -vna -o prid. () ki v resničnosti ne obstaja, izmišljen: fiktiven svet grozečih nevarnosti; osebe v njegovem romanu so fiktivne; dati fiktivna imena // knjiž. navidezen, dozdeven: s tem dekretom je bil še ta fiktivni pouk slovenščine odpravljen; njegova moč je le fiktivna ◊ geom. fiktivna ravnina neskončno oddaljena ravnina
  8.      fiktívnost  -i ž () značilnost fiktivnega, izmišljenost: fiktivnost oseb, vsebine
  9.      finitíven  -vna -o prid. () lingv., v zvezi finitivni glagol končno dovršni glagol
  10.      formatíven  -vna -o prid. () knjiž. oblikovalen: formativna sila / formativni proces
  11.      fórma víva  fórme víve ž (ọ̑-) razstava kiparskih del na prostem, ki so nastala pri skupnem delu kiparjev na istem (razstavnem) prostoru: načrt za formo vivo / Forma viva v Kostanjevici
  12.      frikatíva  -e ž () lingv. glas, ki nastane, ko gre zračni tok skozi priporo; pripornik
  13.      frivólen  -lna -o prid. (ọ̑) knjiž. lahkomiseln, neresen, objesten: frivolen ton govorjenja; frivolne pesmi / frivolen ljubimec / frivolna izvedba dela lahkotna, igriva // ekspr. nesramen, opolzek: frivolni dovtipi; frivolno opisovanje zunanjosti frivólno prisl.: frivolno govoriti
  14.      frivólnež  -a m (ọ̑) knjiž. lahkomiseln, neresen človek
  15.      frivólnost  -i ž (ọ̑) knjiž. lahkomiselnost, neresnost: fantovska frivolnost / delo predstavlja višek pariške frivolnosti in lahkotnosti
  16.      gabljív  -a -o prid. ( í) redko ogaben, gnusen: gabljive cunje
  17.      ganljív  -a -o prid. ( í) ki povzroča ganjenost: to je ganljiv dokaz ljubezni; do solz ganljiv prizor; ganljiva povest ganljívo prisl.: ganljivo jokati / ekspr. delal se je naravnost ganljivo nevednega zelo, močno; iron. lepe oči in vitka postava sta za igralsko umetnost ganljivo premalo veliko, dosti
  18.      ganljívka  -e ž () publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z ganljivo vsebino: drama je navadna ganljivka; delo se je spremenilo v preočitno ganljivko; socialna ganljivka
  19.      ganljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost ganljivega: ganljivost slovesa
  20.      generatíven  -vna -o prid. () biol. nanašajoč se na ploditev, ploditven: generativni organi / generativna doba žene / generativno razmnoževanje rastline spolno razmnoževanje
  21.      genetiv  ipd. gl. genitiv ipd.
  22.      génitiv  tudi génetiv -a m (ẹ̑) lingv. drugi sklon, rodilnik: objekt v genitivu / partitivni genitiv
  23.      génitiven  tudi génetiven -vna -o prid. (ẹ̑) rodilniški: genitivna končnica
  24.      gerundív  -a m () lingv. glagolska oblika v latinščini, ki izraža nujnost dejanja
  25.      gibljív  -a -o prid. ( í) 1. ki se da upogibati, pregibati: posoda z gibljivimi ročaji; gibljiv sklep 2. ki se giblje, premika: gibljiv žerjav; gibljiva polovica lesenih vrat // ki ni vedno enak: gibljive cene; pren. človek gibljivega značaja ♦ ekon. gibljivi del plače del plače, ki se spreminja glede na delovni, poslovni uspeh, življenjske stroške; lingv. gibljivi akcent akcent, ki ni vezan na stalno mesto v besedi gibljívo prisl.: posamezne kosti so čvrsto ali gibljivo povezane med seboj

   373 398 423 448 473 498 523 548 573 598  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA