Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (4.398-4.422)



  1.      cíljnost  -i ž () knjiž. usmerjenost k cilju, namenu; smiselnost, smotrnost: iskanje nove življenjske ciljnosti; premišljati o ciljnosti in brezciljnosti
  2.      címanje  -a s () nar. koroško poganjanje kali; kaljenje: seme v njivah se šele pripravlja k cimanju
  3.      címetast  -a -o prid. () po barvi podoben cimetu: mulat cimetaste kože; žival cimetaste barve címetasto prisl.: cimetasto rjava obleka
  4.      cín  -a m ( ) kem. bela, lahko taljiva kovina; kositer: zaliti s cinom / vrči iz cina
  5.      cinabarít  -a m () min. rudnina živosrebrov sulfid
  6.      cíncav  -a -o in cincàv -áva -o prid. (; á) pog. omahljiv, neodločen: cincav človek
  7.      cíncavec  -vca m () pog. omahljivec, neodločnež: boječ cincavec
  8.      cíncavost  tudi cincávost -i ž (; á) pog. omahljivost, neodločnost: njihova cincavost ga jezi
  9.      cinemaskop  tudi cinemascope -a [cinemaskóp tudi cinemaskòp -ópa in sinemaskóp tudi sinemaskòp -ópa] m (ọ̑; ọ́) snemanje filma z eno kamero in dodatnim objektivom ter ustrezno projiciranje na široko platno: cinemaskop je pridobitev za filmsko tehniko / žarg. posneti film v cinemaskopu cinemaskopski tehniki // tako posnet film: ameriški cinemaskop Mladi levi; neskl. pril.: barvni cinemaskop film; cinemaskop aparatura
  10.      cineráma  -e [ci- in si-] ž () film. snemanje filma s tremi kamerami ter ustrezno projiciranje na široko, ukrivljeno platno: plastični zvok in panoramna fotografija sta dve prednosti in novosti cinerame; neskl. pril.: cinerama film; cinerama tehnika
  11.      cíngeljc  -a [gǝl] m () ekspr. kar visi, binglja: konjem so od grive viseli ledeni cingeljci
  12.      cíničen  -čna -o prid. (í) ki prezira splošno veljavne vrednote, posmehljiv: ciničen človek / njegov cinični smeh; cinične besede; cinična brezobzirnost; cinično gledanje na svet cínično prisl.: cinično govoriti, smejati se
  13.      cínik  -a m (í) 1. ciničen človek: postal je popoln cinik; imajo ga za cinika / ekspr.: ti si cinik; ne bodi tak cinik 2. filoz. pristaš filozofske smeri po Sokratu, ki se je zavzemala za skromno in asketsko življenje; kinik: grški ciniki
  14.      cíniti  -im nedov.) prekrivati kovino s tanko plastjo kositra: ciniti jekleno pločevino // zadelovati, zalivati s kositrom: ciniti posodo, ki pušča
  15.      cínkati 1 -am nedov. () prekrivati kovino s tanko plastjo cinka: cinkati pločevino
  16.      cinobarít  -a m () knjiž. rudnina živosrebrov sulfid; cinabarit
  17.      cinóber  -bra m (ọ́) 1. min. rudnina živosrebrov sulfid: iz cinobra pridobivajo živo srebro; rudnik cinobra v Idriji 2. opekasto rdeča barva: na sliki prevladuje cinober in ultramarin
  18.      cíper  -pra m () bot. visoka rastlina z rdečimi cveti, ki raste po gozdovih in posekah; trodljivka
  19.      cirkónij  -a m (ọ́) kem. mehka težka kovina sive barve, element Zr: cirkonij je odporen proti toploti
  20.      církus  -a m () 1. potujoče zabavišče z akrobati, šaljivci in dresiranimi živalmi: v mesto je prišel slaven cirkus; direktor cirkusa // prostor z napravami za cirkuške predstave, navadno pod šotorom: iti v cirkus / na travniku postavljajo cirkus // cirkuška predstava: videti cirkus 2. pog., ekspr. sitnost, hrup, zmeda: s teboj je zmeraj cirkus; kaj je treba tega cirkusa ∙ ekspr. ne delaj, ne zganjaj cirkusa! ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem 3. pri starih Rimljanih stavba s sedeži in z areno za tekmovanje
  21.      císta  -e ž () 1. med. mehurjasta tvorba s posebno steno in tekočo vsebino: operirati cisto; cista na jajčniku 2. biol. trden ovoj, s katerim se v neugodnih življenjskih razmerah obdajo nižje razviti organizmi: nekatere alge se obdajo s cistami 3. arheol. bronasta posoda valjaste oblike za shranjevanje dragocenosti
  22.      citácija  -e ž (á) zastar. vabilo, poziv, zlasti na sodišče
  23.      citoplázma  -e ž () biol. zdrizasti živi del celice, ki obdaja jedro: pri razmnoževanju z delitvijo se deli tudi citoplazma
  24.      cízara  -e ž (í) bot. kulturna ali divja rastlina s kratkimi napihnjenimi stroki ali njeni sadovi; čičerka: včasih so sejali veliko cizare
  25.      cmáriti  -im nedov.) 1. nav. ekspr. počasi peči, navadno brez maščobe: pastirji cmarijo ribe na žerjavici; cmaril je meso med dvema vročima kamnoma // slabš. peči, kuhati: celo dopoldne je cmarila, pa nima kaj postaviti na mizo; samo polento cmari; pren. ves dan se je cmaril na soncu 2. nar. cediti se, cizeti: Iz razpok na bosih nogah mu je cmarila počrnela kri (I. Koprivec) cmáriti se od velike vročine izcejati maščobo, tekočino: smetana se je ob robu lonca cmarila; klobase so se cmarile v vroči peči / vlažna polena se cmarijo na ognju

   4.273 4.298 4.323 4.348 4.373 4.398 4.423 4.448 4.473 4.498  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA