Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (398-422)


  1.      dosegljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da doseči: škatla je na dosegljivi polici / težko dosegljivi cilji; dosegljiva natančnost / literatura za razpravo je bila lahko dosegljiva; prvo mesto zanj ni več dosegljivo / cene tega blaga so malokomu dosegljive so zelo visoke ♪
  2.      dosegljívost  -i ž (í) dejstvo, da je kaj dosegljivo: zaradi dosegljivosti je bilo okvaro lažje popraviti / dosegljivost cilja ♪
  3.      dostavljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da dostaviti: dostavljiva pošiljka ♪
  4.      dostavljívost  -i ž (í) značilnost dostavljivega: dostavljivost pošiljke ♪
  5.      dotakljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da dotakniti: strop od tal ni dotakljiv ♪
  6.      doumljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da doumeti: lahko doumljiv tekst; smisel njegovih besed je težko doumljiv; fantu to ni bilo doumljivo ♪
  7.      doumljívost  -i ž (í) lastnost doumljivega: lahka doumljivost povesti // sposobnost doumevanja: človeška doumljivost; njegova doumljivost je velika ♪
  8.      doživéti  -ím dov., dožível (ẹ́ í) 1. v življenju priti do česa, biti deležen česa: človek težko razume, če sam ne doživi; pripovedoval je, kaj vse je po svetu videl in doživel; veliko je doživela na potovanju; marsikaj smo doživeli v tem času; tega ni mogoče opisati, treba je doživeti / doživeti bedo, razočaranje // s čustvi dojeti: pesmi ni niti doživel niti razumel / zgodbo je povedal na kratko, a doživel jo je do podrobnosti 2. živeti do določene dobe, dogodka: doživeti visoko starost; le malo prvoborcev je doživelo konec vojne / star sem že, a vnuka bi še rad doživel 3. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: film je doživel dobro kritiko; taka politika je morala doživeti polom; naši tekmovalci so doživeli popoln poraz / prevod je doživel precej popravkov; knjiga je doživela več izdaj / doživeti čast, sramoto biti počaščen, osramočen 4. vznes. umreti: doživela je, vsi bomo šli za njo dožívljen -a -o: globoko doživljena glasba; pot do resnično in zavestno doživljenega spoznanja je bila težka; mučen spomin na doživljeno sramoto; vizionarno doživljena resničnost doživét -a -o: od doživetih vtisov je bila vsa bleda; misel na doživeto srečo; vse zgodbe v knjigi so intenzivno doživete; do kraja doživeta lirika; prisl.: altistka je pela naslovno vlogo doživeto in izredno prepričevalno; sam.: prav stil te novele odkriva globino doživetega; neposredno izpovedovanje doživetega ♪
  9.      doživétje  -a s (ẹ̑) 1. kar kdo doživi, s čustvi dojame: to doživetje ga je močno pretreslo; duhovno, notranje, osebno doživetje; močno, resnično doživetje; pesniško, umetniško doživetje; doživetje lepote, umetniškega dela / nav. ekspr.: naše gore so mu bile edinstveno doživetje; mesto je bilo zanje pravo doživetje; slika mu je bila posebno doživetje; šola je otroku veliko doživetje // doživljaj: doživetja v partizanih; napisati reportažo o doživetjih in vtisih 2. glagolnik od doživeti: doživetje strahu v sanjah; doživetje vojne ◊ jur. zavarovanje za doživetje zavarovanje, pri katerem se izplača določena vsota, ko poteče pogodbena doba ali ko doseže zavarovanec določeno starost ♪
  10.      doživétost  -i ž (ẹ̑) značilnost doživetega: doživetost umetnine / delo vzbuja v poslušalcu občutek resničnosti, doživetosti ♪
  11.      doživljáj  -a m (ȃ) 1. kar kdo doživi: novi vtisi in doživljaji so mu bistrili duha; dijaški doživljaji; drobni doživljaji; doživljaji jamarjev v čudovitem kraškem svetu / osebni, pesniški doživljaj 2. redko doživetje: vsaka njegova pesem je bila zame doživljaj ♪
  12.      doživljájček  -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od doživljaj: prijeten doživljajček ♪
  13.      doživljájski  -a -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na doživljanje ali doživljaje: vse, kar je v obsegu pesnikovega doživljajskega kroga, zveni kot pristna izpoved; knjiga je pisana neposredno iz doživljajskega sveta otroka; doživljajska globina; pesnik ima izjemno doživljajsko zmožnost / učenci so pisali doživljajski spis ♪
  14.      dožívljanje  -a s (í) glagolnik od doživljati: doživljanje vojnih grozot je zelo vplivalo nanj / približati snov otrokovemu dojemanju in doživljanju; emocionalno, estetsko, notranje, pesniško doživljanje; doživljanje umetnosti; igralec stopnjuje intenzivnost doživljanja ♪
  15.      dožívljati  -am nedov. (í) 1. v življenju prihajati do česa, biti (večkrat) deležen česa: to pripoveduje ženska, ki je sama doživljala grozote okupacije; marsikaj težkega je doživljal v tistih časih / doživljala je razočaranje za razočaranjem // s čustvi dojemati: joka se ob usodah ljudi, tako jih doživlja; umetnik močno doživlja / ta pesnik doživlja družbeno problematiko bolj z razumom kot s srcem 2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo (večkrat) deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: njegova dela so doživljala dobro kritiko; doživljali smo poraz za porazom; doživljati uspehe in neuspehe / njegove pesmi doživljajo preobrazbo; doživljati spremembe spreminjati se doživljajóč -a -e: stal je tam, doživljajoč mogočnost prirode; emocionalno široko doživljajoč glasbenik dožívljan -a -o: doživljano življenje ♪
  16.      doživljênjski  -a -o prid. (ē) neustalj. dosmrten: doživljenjska kazen / izvolili so ga za doživljenjskega predsednika ♪
  17.      drastljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. dražljiv: drastljive dišave / že sama misel jo je prešinila z drastljivo grozo ♪
  18.      dražljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki deluje na organizem tako, da nastane reakcija: dražljiv dim, vonj; dražljive dišave, snovi / dražljiv nasmešek; bila je v zanj že dražljivi bližini; obšla ga je čudno dražljiva misel; vsak dan je postajala bolj dražljiva // redko razdražljiv, razburljiv: bolnik postane včasih dražljiv; dražljiva žival 2. redko občutljiv za dražljaje: dražljiv sapnik dražljívo prisl.: vonj je dražljivo silil v nosnice; dražljivo razgaljene ženske ♪
  19.      dražljívec  -vca m (ȋ) kdor koga draži, razburja: razgnal je hujskače in dražljivce ♪
  20.      dražljívka  -e ž (ȋ) ženska oblika od dražljivec ♪
  21.      dražljívost  -i ž (í) lastnost dražljivega: koketna dražljivost dekleta / znan je bil po svoji surovosti in dražljivosti / prevelika čutna dražljivost; dražljivost živčevja ♪
  22.      drčljív  -a -o prid. (ȋ í) drsen, spolzek: pot je bila vsa blatna in drčljiva ♪
  23.      dremljív  -a -o prid. (ȋ í) redko dremav: dremljivi otroci ♪
  24.      drhtív  -a -o prid. (ȋ í) redko drhtav, drhtljiv: drhtive roke ♪
  25.      drhtljív  -a -o prid. (ȋ í) ki drhti: drhtljive roke / drhtljiv glas ♪

   273 298 323 348 373 398 423 448 473 498  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA