Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (3.901-3.925)



  1.      bíga  -e ž (í) pecivo iz bele moke, sestavljeno iz manjših, med seboj sprijetih kosov: peči bige / tržaške bige
  2.      bigámen  -mna -o prid. (á) ki živi v bigamiji: bigamen moški
  3.      bigamíja  -e ž () zakon moža z dvema ženama hkrati, dvoženstvo: živeti v bigamiji ♦ jur. zakon ene osebe z dvema osebama hkrati; dvojni zakon
  4.      bigamíst  -a m () kdor živi v bigamiji, dvoženec: bigamisti primitivnih ljudstev
  5.      bìk  bíka m ( í) 1. odrasel samec goveda: rediti bika; gnati kravo k biku; plemenski bik; pobesnel bik; rjove ko bik; močen ko bik; pog. gleda ko zaboden bik, kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno; to ga draži kot rdeča ruta bika zelopog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. ne bodi se z bikom! ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; rojen je v znamenju bika v času od 21. aprila do 21. maja 2. ekspr. zelo močen in orjaški moški: ta bik vzdigne, kolikor hočeš; kako je močen in plečat, pravi bik // slabš. neumen, omejen, zabit človek: bik neumni! dopovej tem bikom, če moreš! ◊ astr. Bik drugo ozvezdje živalskega kroga; zool. moškatni bik govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus
  6.      bikoréjec  -jca m (ẹ̑) kdor vzreja plemenske bike: živinorejci in bikorejci
  7.      bíl  -à -ó inopisni deležnik od biti sem ( ọ̄) v zvezi sem bil itd. in opisnim deležnikom 1. od dovršnih, redko nedovršnih glagolov; raba peša, razen kadar je preddobnost poudarjena izraža dejanje, ki je bilo že končano, ko je nastopilo drugo: popolnoma se je bilo zmračilo, že so gorele cestne svetilke; postaral se je bil od sile, brado je imel že čisto sivo; v skupščini je branil stališče, ki ga je bil že prej obrazložil / deževalo je bilo, pa mu je spodrsnilo; pisal nam je bil, potlej je pa še brzojavil 2. od nedovršnih glagolov, redko izraža dejanje, odmaknjeno v daljno preteklost: srečala je žensko, s katero je bila prejšnje čase dosti govorila 3. nar. zahodno izraža preteklo dejanje sploh: ljudje so bili že pozabili, da sta se nekoč sprla; prim. biti sem, bi
  8.      bilánca  -e ž () 1. primerjalni prikaz dohodkov in stroškov podjetja v določeni dobi; zaključni račun: bilanca izkazuje izgubo; sestavljati bilanco ♦ ekon. aktivna bilanca s presežkom; plačilna bilanca primerjalni prikaz poslovanja s tujino; premoženjska bilanca primerjalni prikaz aktiv in pasiv podjetja na določen dan; trgovinska bilanca razmerje med uvozom in izvozom v določeni dobi 2. pregled, obračun sploh: napraviti življenjsko bilanco; bilanca tedna: pet prometnih nesreč
  9.      bílingvízem  -zma m (-) znanje in redna raba dveh jezikov; dvojezičnost: bilingvizem obmejnih prebivalcev
  10.      bílka  -e ž () steblo žit ali trav: pšenična, senena, travna bilka; tanek kakor bilka / na njivi so pognale le redke bilke rastlineekspr. ta ponudba je zanj rešilna bilka izhod iz težav, rešitev; ekspr. okleniti, oprijeti se vsake bilke vsakega najmanjšega upanja na rešitevbot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav
  11.      biltén  -a m (ẹ̑) kratko uradno sporočilo javnosti, objava: vojni bilten; bilten o ministrovem zdravstvenem stanju // občasna informativna publikacija: podjetje izdaja svoj bilten; statistični bilten; bilten filmskega festivala
  12.      bímetál  -a m (-) teh. kovinski trak iz dveh podolžno spojenih delov z različno razteznostjo: bimetal se krivi zdaj v eno, zdaj v drugo smer
  13.      bináren  -rna -o prid. () ki je iz dveh enot: binarni sistem ◊ biol. binarna nomenklatura poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto, dvojno poimenovanje; mat. binaren ki ima za osnovo število dve, dvojiški; binarno število
  14.      bíncati  -am nedov. () nar. vzhodno pobrcavati, brcati: dojenček živahno binca z nogami; konj binca / sedel je na veji in bincal z nogami bingljal
  15.      bínormála  -e ž (-) geom. premica skozi točko prostorske krivulje, pravokotna na pritisnjeno ravnino v tej točki
  16.      bíntje  -a s () agr. boljši krompir holandske sorte s svetlo rumenim mesom: njivo so posadili z bintjem
  17.      bio...  ali bío... prvi del zloženk () nanašajoč se na življenje, živo bitje, živo sploh: biograf, biološki; biogen, biofizika, biokemik / mikrobiologija
  18.      biocenóza  -e ž (ọ̑) biol. skupnost različnih živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, združba: biocenoza se v svojem biotopu ugodno razvija
  19.      biogén  -a -o prid. (ẹ̑) biol. potreben za življenje: biogeni elementi / vpliv biogenih faktorjev na življenjske združbe // ki nastane, izvira iz živega
  20.      bíogenéza  -e ž (-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj živega iz živega: zakonitosti biogeneze // teorija o tem nastanku: trditve biogeneze; pren., publ. biogeneza slovenskih zdravilišč je pomanjkljiva
  21.      biográf  -a m () kdor (na)piše biografijo, življenjepisec: Prešernovi biografi
  22.      biografíja  -e ž () popis življenja kake osebe, življenjepis: Levstikova biografija; moderna umetniška biografija
  23.      biográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na biografijo, življenjepisen: biografski podatki / biografski film, roman / Slovenski biografski leksikon
  24.      bíoklimatologíja  -e ž (-) veda o vplivu podnebja na organizme
  25.      biologíja  -e ž () veda o življenju organizmov: razvoj biologije; molekularna biologija; biologija človeka, morja / profesor biologije

   3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA