Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (3.823-3.847)



  1.      belína  -e ž (í) 1. lastnost belega, bela barva: perilo blešči od beline; čista, mlečna, snežna belina; belina obraza, rjuhe, stene 2. redko kar je belo: pogledal je od strani, da se je zabliskala očesna belina; čez lase je vrgla tanko belino belo tkanino; črnilo se je razlezlo po belini po belem papirjuagr. belo grozdje; belo vino; anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju
  2.      belínka  -e ž () redko, rabi se samostojno ali kot prilastek belkasta žival: koza belinka
  3.      belíti 1 in béliti -im nedov. ( ẹ́) 1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore 2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase ∙ star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje 3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem // nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča 4. redko močno segrevati: beliti peč za kruh belíti se in béliti se knjiž. 1. belo odsevati, bleščati se: breze se belijo v gozdu; hiša se beli izza dreves; na vrhovih se beli prvi sneg 2. postajati bel, svetel: lasje se mu belijo; na vzhodu se že beli belèč -éča -e: ravnina z belečimi se vasmi béljen -a -o: beljena preja; po starem beljene hiše
  4.      beljakovína  -e ž (í) biol., kem. organska spojina, ki jo sestavljajo velike komplicirane molekule, zgrajene iz aminokislin: beljakovine so bistvena sestavina živalskih in rastlinskih celic; mlečna, rastlinska, živalska beljakovina; razkroj beljakovin
  5.      bélka  -e [za žival tudi k] ž (ẹ̑) 1. ženska bele rase: poroka črnca z belko 2. belkasta žival, navadno krava: pasel je belko in sivko ◊ zool. ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela, Lagopus mutus
  6.      belo... 2 prvi del zloženk, kakor belopikčast, belorožnat, belosiv, belozelen ipd., gl. bel
  7.      belobrád  in belobràd -áda -o prid. (; á) ki ima belo, sivo brado: star belobrad možakar
  8.      belobŕk  -a -o prid. ( ) ki ima bele, sive brke: belobrk general s koničasto bradico
  9.      belogardístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na belo gardo: belogardistična ofenziva; belogardistična postojanka / ta vas je bila belogardistična
  10.      beloglàv  in belogláv -áva -o prid. ( á; ) ki ima belo glavo: mlada beloglava mačka / beloglav deček svetlolas; beloglav starec sivolaszool. beloglavi jastreb
  11.      belolás  in belolàs -ása -o prid. (; á) ki ima bele, sive lase: belolas starec / bil je tršat, belolas fant svetlolas
  12.      belonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima bele noge: belonoga žival
  13.      belopólt  -a -o [t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je bele polti: belopolto in črnsko prebivalstvo / bila je svetlolasa in izredno belopolta
  14.      belorép  in belorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ẹ́) ki ima bel rep: belorepa žival
  15.      belorítec  -tca m () zool., navadno v zvezi lunj beloritec ptica ujeda, ki živi v bližini močvirij, Circus pygargus
  16.      belúga  -e ž (ú) zool. zelo velika riba, ki živi zlasti v Črnem in Kaspijskem morju, Huso huso: kaviar iz iker beluge
  17.      bencín  -a m () vnetljiva tekočina za pogon ali čiščenje: natočiti bencin; smrdi po bencinu; prati v bencinu; politi z bencinom; motorni bencin; mešati navadni in super bencin; to vozilo porabi malo bencina ∙ pog., šalj. zdajle ne bi škodilo malo bencina alkoholne pijačefarm. čisti bencin za rane; teh. lahki bencin z majhno specifično težo; visokooktanski bencin ki ima oktansko število okoli sto
  18.      benediktínka  -e ž () 1. redovnica reda sv. Benedikta: samostan benediktink / šolala se je pri benediktinkah 2. nar. zdravilna rastlina z rumenkastimi cveti in trnato nazobčanimi listi; žegnana kopriva: rano je umila z vodo benediktinke
  19.      beneficiát  -a m () rel. ivalec beneficija: prišel je za beneficiata / ustanovil je beneficiat beneficij
  20.      benefícij  -a m (í) 1. rel. za trajno ustanovljena cerkvena služba, zvezana z dohodki, zlasti iz nepremičnin: podeliti, ustanoviti beneficij; bogat beneficij 2. knjiž. ugodnost, prednost: podjetje ne uživa nobenih komunalnih beneficijev
  21.      bengálski  -a -o prid. () nanašajoč se na Bengalijo: bengalski pisatelj / bengalski ogenj bengalični ogenjzool. bengalski tiger tiger, ki živi v Aziji, Panthera tigris
  22.      benígen  -gna -o prid. () med. nenevaren, neškodljiv, ant. maligen: benigni tumor; benigna bula / benigen potek bolezni ugoden
  23.      bentál  in béntal -a m (; ẹ̑) biol. morsko ali jezersko dno kot življenjski prostor organizmov: značilnosti živali v bentalu
  24.      béntonski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bentos: bentonske alge, živali
  25.      béntos  -a m (ẹ̑) biol. združba organizmov, ki živijo na morskem ali jezerskem dnu: raziskovanje bentosa

   3.698 3.723 3.748 3.773 3.798 3.823 3.848 3.873 3.898 3.923  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA