Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (3.723-3.747)



  1.      bábica  -e ž (á) 1. stara mati: dedek in babica // zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič) 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha 3. zastar. ivalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečajuzool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius
  2.      babilónščina  -e ž (ọ̑) 1. babilonski jezik: asirščina in babilonščina 2. ekspr. nekaj nerazumljivega: njegovo govorjenje je bilo zame prava babilonščina
  3.      bábištvo  -a s (ā) nauk o pomoči pri porodu: napredek na področju babištva // opravljanje babiškega poklica: preživljala se je z babištvom / izučila se je babištva
  4.      bábjak  stil. bábjek -a m () slabš. ženskar: to ti je velik babjak / ekspr. ti babjak, slepar // ekspr. bojazljiv človek: pustili so puške in zbežali, babjaki!
  5.      bábji  -a -e prid. () slabš. 1. ženski: babja radovednost; babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki; ekspr. to so babje čenče / ekspr. hudič babji ∙ slabš. babji gregor ženskar, babjak; ekspr. babji semenj hrupen ženski klepet; ekspr. babja vera praznoverje 2. nemožat, strahopeten: babje vedenje; ta človek je babjega srca ◊ meteor. babje poletje ali poljud. babje leto doba lepega vremena v začetku jeseni; babje pšeno zrnate snežne padavine; prisl.: čisto po babje je javkal
  6.      bácek  -cka m () 1. ljubk. mlad ovčji samec, jagnje: bacek meketa pred ograjo 2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: zakaj pa ste taki backi?
  7.      báčva  -e ž () star. sod: bačva piva
  8.      baháč  -a m (á) kdor se (rad) baha: kadar je pijan, je velik bahač; imajo ga za lažnivca in bahača
  9.      bájanje  -a s () glagolnik od bajati: a) bajanje dedov in babic / svoje bajanje prodaja za resnico / skrivnostno bajanje prirode b) ubraniti se hudobnega bajanja
  10.      bájčen  -čna -o () pridevnik od bajka: pravljični in bajčni motivi
  11.      bájka  -e ž () 1. lit. pripoved o poganskih bogovih in drugih bajeslovnih bitjih: zbirati ljudske bajke 2. ljudska zgodba o nenavadnih pojavih in dogodkih: o tem dogodku je spletla ljudska domišljija nešteto bajk 3. nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: ne pravi mi takih bajk! o njem je krožilo več neumnih bajk; to so prazne bajke ● knjiž. živeti v kraljestvu bajk prepuščati se domišljiji
  12.      bajonét  -a m (ẹ̑) vojaško bodalo: prebosti z bajonetom; bajoneti na puškah so se zabliskali; vojaki z nasajenimi bajoneti; pren. Na njenih [bivše jugoslovanske armade] bajonetih je slonela protiljudska stavba stare Jugoslavije (B. Kidrič)
  13.      bájta  -e ž () 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta // zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte 4. žarg., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta?
  14.      bakanál  tudi bakhanál -a m () knjiž. razbrzdano veseljačenje, orgije: udeleževati se divjih bakanalov; pren. bakanal neukročenih strasti
  15.      bakanálije  tudi bakhanálije -lij ž mn.) 1. pri starih Rimljanih slavje v čast boga Bakha 2. knjiž. bakanal, orgije: divje bakanalije zmagovalcev
  16.      bakhántski  tudi bakántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na bakhante: bakhantski sprevod // knjiž. divji, razbrzdan: bakhantski smeh
  17.      bákhičen  -čna -o prid. (á) knjiž., redko divji, razbrzdan: bakhičen ples
  18.      bákla  -e ž () svetilo iz lesa ali iz vnetljive snovi na držalu: prižgati, utrniti baklo; goreča, smolnata bakla; gori kakor bakla močno; pren. bakla napredka ◊ astr. sončne bakle svetle tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi povečanega sevanja
  19.      bakláva  -e ž () orientalsko orehovo pecivo, polito z medom ali s sladkorjem
  20.      bakrárna  -e ž () obrat za pridobivanje ali predelovanje bakra: zmogljivost bakrarne // delavnica za bakrenje
  21.      bakrénec  -nca m (ẹ̄) 1. metal. spojina bakrovega in železovega sulfida kot vmesni proizvod pri pridobivanju bakra: prepihavati bakrenec ♦ min. rdeči bakrenec rudnina kubični bakrov oksid; kuprit 2. star. bakren kovanec: bakrenci in zlatniki
  22.      bakríti  -ím nedov., bakrèn ( í) metal. prekrivati kovino s tanko plastjo bakra
  23.      bakteriofág  -a m () biol. virus, ki živi kot zajedavec v bakterijah
  24.      bakúninec  -nca m () privrženec ruskega revolucionarja Bakunina
  25.      bál 1 -a m () pog. družabna prireditev, na kateri se pleše; ples: iti na bal; bal na prostem ♦ tur. kravji bal tradicionalna prireditev v Bohinju ob prigonu živine s planin

   3.598 3.623 3.648 3.673 3.698 3.723 3.748 3.773 3.798 3.823  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA