Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (3.598-3.622)


  1.      ápno  -a s (á) bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge: prodajati apno; gnojiti z apnom / gasiti apno živo apno polivati z vodo; kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca; gašeno apno spojina žganega apna z vodo; klorovo apno spojina klora z gašenim apnom za beljenje tkanin ali razkuževanje; žgano, živo apno negašeno ♦ agr. klajno apno dodatek k živinski krmi, vsebujoč zlasti kalcij in fosfor; grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho // pog. z vodo mešano gašeno apno; belež: beliti z apnom / vložiti jajca v apno ♪
  2.      apokalípsa  -e ž (ȋ) rel. grozljivo veličastni opisi konca sveta: temne vizije apokalipse / Apokalipsa zadnja svetopisemska knjiga z videnji apostola Janeza o koncu sveta; pren. atomska apokalipsa ♪
  3.      apokalíptičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na apokalipso: apokaliptična prerokovanja, videnja / apokaliptični jezdeci jezdeci, ki naznanjajo velike nesreče // knjiž. strahoten, grozoten, grozljivo veličasten: apokaliptična groza; apokaliptična znamenja uničenja / apokaliptični slog pesnitve ♪
  4.      apokromátičen  -čna -o (á) pridevnik od apokromat: apokromatični objektivi ♪
  5.      àpolítičnost  -i ž (ȁ-í) lastnost, značilnost apolitičnega človeka: apolitičnost prebivalstva industrializiranih držav / brezidejnost in apolitičnost v književnosti ♪
  6.      apólon  -a m (ọ̑) zool. dnevni metulj, ki živi v goratem svetu, Parnassius apollo ♪
  7.      aporíja  -e ž (ȋ) filoz., po eleatski filozofski šoli nerešljivo nasprotje pri logični sodbi ♪
  8.      apórt  -a m (ọ̑) 1. lov. prinos ustreljene divjadi k lovcu: po aportu je pes legel / kot ukaz Aport! je lovec ukazal psu 2. zlasti v kapitalistični ekonomiki naturalni prispevek h kapitalu trgovske družbe, podjetja ♪
  9.      apostólski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na apostole: apostolski časi / delovati z apostolsko gorečnostjo / apostolska vera molitev, ki obsega dvanajst temeljnih členov katoliške veroizpovedi; Apostolska dela knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve 2. rel. nanašajoč se na papeža, apostolski sedež: apostolski blagoslov / apostolski administrator upravitelj apostolske administrature; apostolski delegat papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki nimajo diplomatskih zvez z apostolskim sedežem; apostolski sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; apostolska nunciatura stalno papeško poslaništvo za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem ♪
  10.      apoteóza  -e ž (ọ̑) poveličevanje, proslavljanje osebe ali stvari: drama se zaključi z apoteozo ljubezni; pretresljiva apoteoza človeka, trpljenja; Duma je pesniška apoteoza domače zemlje // pri starih Grkih in Rimljanih povzdignjenje posebno zaslužnega človeka v božanstvo: apoteoza cesarja ♪
  11.      aprílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na april: aprilski zagrebški velesejem / aprilsko sonce / aprilska šala za prvi april / imamo aprilsko vreme spremenljivo, nestalno vreme; ti si taka kakor aprilsko vreme ♪
  12.      a prióri  prisl. (ọ̄) knjiž. vnaprej, kratko malo: popevkarstva ne kaže a priori odklanjati; individualizem a priori zavračamo; a priori nemogoča stvar ♦ filoz. neodvisno od izkustva, predizkustveno, ant. a posteriori ♪
  13.      aproksimácija  -e ž (á) knjiž. približna ocenitev, približno ocenjevanje: statistična aproksimacija; metoda sukcesivne aproksimacije ♦ mat. spodnja aproksimacija približna vrednost, ki ne presega prave vrednosti ♪
  14.      à propos  [apropó] medm. (ọ̑) knjiž., redko da ne pozabim, saj res: à propos, doktor, kaj mislite o njeni bolezni? ♪
  15.      aprovizácija  -e ž (á) 1. zlasti v vojnem času organizirano preskrbovanje z življenjskimi potrebščinami: aprovizacija z moko, mastjo in kurivom // pog. urad za tako preskrbovanje: mestna aprovizacija je slabo skrbela za prehrano 2. življenjske potrebščine, nabavljene za daljše obdobje: dobiti, dostaviti aprovizacijo ♪
  16.      ára  -e tudi -a m (ȃ) zool. velika živobarvna papiga z dolgim repom, Ara ♪
  17.      ára  -e ž (á) znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena: dati, plačati, vzeti aro; vrniti dvojno aro; ara za njivo; pet tisoč dinarjev are ♪
  18.      arabéska  -e ž (ẹ̑) um. ornament iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov: po stenah se prepletajo arabeske; z arabeskami okrašena dvorana; pročelje hiše s kamnitimi arabeskami // knjiž. besedna ali miselna igrivost: pesem je brez oblikovnih arabesk / ljubezen mladega para je ljubka arabeska v fabuli ◊ kor. plesna drža, uravnotežena na eni nogi; muz. krajša skladba, navadno klavirska ♪
  19.      arabésken  -kna -o (ẹ̑) pridevnik od arabeska: arabeskni motiv ♪
  20.      arabizácija  -e ž (á) uvajanje arabske uprave, jezika: začela se je arabizacija tujih ustanov v državi; predvidevajo pospešeno arabizacijo šolskega pouka / prvotno prebivalstvo je postalo plen močne arabizacije ♪
  21.      areál  -a m (ȃ) območje zemljepisne razširjenosti česa, površina: povečati areal plodne zemlje; gozdni areal / ravninska mesta imajo velik areal; to ozemlje je po arealu večje, po številu prebivalcev manjše ♦ biol. areal bukovega gozda; lingv. raziskovati areale posameznih sufiksov ♪
  22.      aréna  -e ž (ẹ̑) 1. okrogel prostor za nastopanje, obdan s stopničasto se dvigajočimi sedeži: toreador je stopil v areno; cirkuška arena; klovn v areni / prostorna arena se je napolnila z gledalci 2. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: v literarno areno prihajajo mladi pesniki; nekateri narodi so se pozno pojavili v zgodovinski areni; razmere v mednarodni, politični areni; umakniti se iz športne, tekmovalne arene / stati sredi arene življenja ◊ film. velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala ♪
  23.      arestántovski  -a -o prid. (á) pog. zaporniški, kaznjenski, jetniški: arestantovska obleka; težave arestantovskega življenja ♪
  24.      aretírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prijeti koga in mu odvzeti prostost: ponoči je policija aretirala veliko ljudi; aretirati osumljenca, zločinca; aretirali so ga zaradi kraje 2. teh. zaustaviti, nepremično pritrditi gibljivi del naprave: aretirati magnetno iglo aretíran -a -o: biti aretiran; sam.: eden izmed aretiranih je skušal pobegniti ♪
  25.      argentít  -a m (ȋ) min. temno siva rudnina srebrov sulfid, srebrov sijajnik ♪

   3.473 3.498 3.523 3.548 3.573 3.598 3.623 3.648 3.673 3.698  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA