Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (3.551-3.575)



  1.      angažírati  -am dov. in nedov. () 1. nastaviti, zaposliti, zlasti na umetniškem področju: angažirati umetnika v gledališču 2. pritegniti, uporabiti za določen namen: angažirali so vse sile, da bi ublažili položaj ♦ ekon. angažirati kredit // publ. povzročiti popolno zaposlenost s kako stvarjo: brigado je angažiral nemški napad angažírati se 1. vključiti se v delo: angažirati se pri delu, v vojaški akciji, v organizaciji, v življenju 2. zavzeti se, zavzemati se: zelo se angažirati za zadružništvo 3. zastar. obvezati se za kaj, zagotoviti si: angažirati se za prvi valček angažíran -a -o: angažiran v operi; družbeno angažirana literatura
  2.      angažmá  -ja m () 1. nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju: dobiti, sprejeti angažma v operi; ponudili so mu stalni angažma / drama je sklenila z njo angažma dogovor, pogodbo o zaposlitvi 2. angažiranost: osebni, politični angažma; angažma množic / odklanja aktivni angažma vključitev, sodelovanje
  3.      ángel  -a m (á) 1. rel. dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave: čisti, dobri angeli; zbori angelov; lepa, dobra je kot angel / evfem. hudobni angel satan, hudič; angel varuh / angel gospodov zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko / pesn. angel miru; angel smrti smrt / angel iz belega marmorja 2. ekspr. zelo dober človek, navadno ženska: moja mati je bila angel; vidiš, tak je, ti pa si ga imel za angela / kot nagovor angel moj
  4.      ángelski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na angele: angelski zbori / ta otrok ima angelski obraz; angelska lepota / angelsko češčenje zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko ángelsko prisl.: angelsko čista duša; ekspr. s tem otrokom je treba biti angelsko potrpežljiv zelo
  5.      angléščina  -e ž (ẹ̑) angleški jezik: pasivno obvlada angleščino; prevajati iz angleščine; ameriška angleščina / drugo uro bomo imeli angleščino pouk tega jezika
  6.      anglístika  -e ž (í) veda o angleškem jeziku in književnosti: revija za anglistiko in amerikanistiko / seminar za slušatelje anglistike ljubljanske univerze oddelka za to vedo
  7.      anglizírati  -am nedov. in dov. () prilagajati angleškemu načinu življenja in mišljenja: anglizirati prebivalstvo v kolonijah anglizíran -a -o: priimek v anglizirani obliki
  8.      angúrija  -e ž (ú) nar. zahodno lubenica: zeleni olupki angurij / z angurijami zasajena njiva
  9.      animácija  -e ž (á) film., gled. navidezno oživljanje lutk, predmetov ali risanih figur s premikanjem, gibanjem le-teh: od konstrukcije lutke je odvisna dobra animacija; tehnika animacije / avtor risanke je dobil nagrado za režijo in animacijo; pren. to je značilno tako za izbor kot za animacijo snovi
  10.      animálen  -lna -o prid. () živalski: animalni organizem / animalne beljakovine v mleku, mesu, jajcih / ekspr. v očeh mu je bral animalen strah / animalni instinkti
  11.      animalíst  -a m () umetnik, ki upodablja živali: bil je žanrist in animalist
  12.      animálnost  -i ž () lastnost animalnega, živalskost: animalnost v človeku
  13.      animírati  -am dov. in nedov. () navdušiti, spodbuditi, razgibati: ta igralec zna animirati občinstvo; animiral jih je za petdnevni izlet po Jugoslaviji ♦ gled. animirati lutko premikati jo in s tem ustvariti videz, da je živa animíran -a -o: pri predstavi so bile lutke slabo animirane; animirani film risani ali lutkovni
  14.      animízem  -zma m () verovanje primitivnih ljudstev, da je v vseh stvareh duh, duša
  15.      anión  -a m (ọ̑) fiz. negativno naelektren ion: soli v vodni raztopini razpadejo na anione in katione; hidroksilni anioni
  16.      anonímnost  -i ž () stanje anonimnega človeka, brezimnost: dopisnikova anonimnost / anonimnost ovadbe / popolna anonimnost ljudskih tvorcev / stopil je iz anonimnosti svojega vsakdanjega življenja
  17.      ántialkohólik  -a m (-ọ́) kdor je proti uživanju alkoholnih pijač: bil je znan kot antialkoholik
  18.      ántifašíst  -a m (-) kdor je proti fašizmu: aktiven antifašist; koncentracijska taborišča za antifašiste in komuniste
  19.      ántifašístka  -e ž (-) ženska oblika od antifašist: bila je ena najbolj aktivnih antifašistk
  20.      antifebrín  -a m () farm. zdravilo proti vročini pri živalih
  21.      ántigén  -a m (-ẹ̑) biol. snov, ki povzroča v organizmu nastajanje protiteles: živalski strupi so antigeni za človeka
  22.      antilópa  -e ž (ọ̑) hitra stepska žival z velikimi rogovi, ki živi zlasti v Afriki: čreda antilop ♦ zool. indijska antilopa antilopa, pri kateri ima rogove samo samec, Antilope cervicapra; antilopa oriks antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel
  23.      antinómičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na antinomijo, protisloven: antinomična načela dobrega in zla / razkrivati človeka kot antinomično bitje
  24.      antinomíja  -e ž () knjiž. nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama, protislovje: avtor si predstavlja svet v izrazitih kontrastih in antinomijah; človeške, razredne antinomije; nerazrešljive antinomije; antinomije v družbi ♦ filoz. protislovje logičnega zakona s samim seboj
  25.      antipód  -a m (ọ̑) kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen, nasprotje: bil je pravi antipod očetu; njegov idejni, politični antipod; sta antipoda po čustvovanju in po umetniških težnjah / njegova zadnja pesniška zbirka je antipod prejšnji ♦ geogr. prebivalec kraja, ki leži na popolnoma nasprotnem delu zemeljske oble

   3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA