Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (3.526-3.550)


  1.      amfiteáter  -tra m (á) pri starih Grkih in Rimljanih okrogel ali ovalen prostor za nastopanje s stopničasto se dvigajočimi sedeži: rimski amfiteater v Pulju // temu podoben prostor: naravni amfiteater pod gričem / divje romantični amfiteater skal ♪
  2.      amíkt  -a m (ȋ) rel. platnen prtič, ki pokriva pri maši duhovnikov vrat in ramena: duhovnik si je ogrnil amikt ♪
  3.      amonál  -a m (ȃ) kem. varnostno razstrelivo, zlasti za rudnike in kamnolome: amonal v prahu ♪
  4.      àmpak  in ampak vez. (ȁ) v protivnem priredju 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le — ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič 3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno; lep je, ampak drag 4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska; ampak čast komur čast, govoriti pa znaš ♪
  5.      ampakovánje  -a s (ȃ) nav. iron. raba veznika ampak v stavkih, ki niso protivni: Cankar v svojih prvih knjigah ni poznal ampakovanja ♪
  6.      amplitúda  -e ž (ȗ) 1. fiz. največja vrednost nihajoče fizikalne količine: amplituda električne napetosti; amplituda nihanja; amplituda odmika nihala 2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo, mero česa: temperaturna amplituda; amplituda bibavice; pren. čustvena amplituda; široka amplituda umetnikovih interesov ◊ biol. ekološka amplituda obseg, v katerem se živo bitje zmore prilagajati različnemu okolju ♪
  7.      anaeróben  -bna -o prid. (ọ̑) biol. ki za življenje ne potrebuje prostega kisika: anaerobne bakterije / anaerobno gnitje ♪
  8.      anaerobióza  -e ž (ọ̑) biol. pridobivanje življenjske energije brez uporabe prostega kisika ♪
  9.      anafilaksíja  -e ž (ȋ) med. preobčutljivost organizma za vbrizgane tuje beljakovine: proučevati anafilaksijo ♪
  10.      anagráf  -a m (ȃ) adm. register stalnega prebivalstva: predložil je anagraf mesta // urad za prijavljanje in odjavljanje prebivalcev: anagraf vodi evidenco o prebivalstvu ♪
  11.      anahorét  -a m (ẹ̑) knjiž. puščavnik: živel je kot anahoret ♪
  12.      anahorétski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od anahoret, puščavniški: anahoretsko življenje ♪
  13.      anahronízem  -zma m (ȋ) pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa: njegovo opisovanje kmečkega življenja je živ anahronizem; družbeni anahronizem / kronist je zagrešil nekaj neznatnih anahronizmov pomot v zvezi s časovno opredelitvijo ♪
  14.      anakreóntika  -e ž (ọ́) lit. pesništvo, ki opeva brezskrbno življenje, vino, ljubezen: Vodnikovo zanimanje za anakreontiko / rokoko in anakreontika ♪
  15.      anakreóntski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na anakreontike ali anakreontiko: anakreontska motivika; anakreontska pesem ♪
  16.      análi  -ov m mn. (ȃ) zapisi pomembnejših dogodkov po letih, letopis: društveni anali; anali slovenske kulture / to je zapisano v starih analih; pren. ta koncert bo prišel v anale našega glasbenega življenja ♪
  17.      analítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na analizo: analitični postopek / analitični oris književnega dela; analitična kritika; analitično reševanje problemov / sklepali so po analitičnih podatkih; analitična ocena delovnih mest / vodja analitičnega odseka; analitična služba podjetja ◊ kem. analitična kemija kemija, ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; lit. analitična drama drama, ki stopnjema razkriva posledice dejanja, izvršenega že nekoč prej; mat. analitična geometrija geometrija, ki temelji na koordinatnih sistemih; teh. analitična tehtnica tehtnica, ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno ♪
  18.      analítik  -a m (í) kdor analizira: literarni zgodovinar je predvsem analitik; globok, hladen, izrazit analitik; analitik družbe, življenja; ekonomist analitik; posli analitika in planerja / kemik analitik ♪
  19.      analíza  -e ž (ȋ) ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje; delati, izvesti, podati analizo; ne bomo se spuščali v analizo problema; izčrpna, kritična, podrobna analiza; analiza cen, krvi; prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza ♦ fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; lingv. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami // temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate ♪
  20.      anamnéza  -e ž (ẹ̑) med. podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred boleznijo: anamneza mu je pomagala do pravilne diagnoze; bolnikova, družinska anamneza ◊ filoz. anamneza po Platonu spominjanje duše na življenje, kakršno je imela pred vstopom v človekovo telo; jur. kriminalna, socialna anamneza podatki o obtoženčevi kriminalni, socialni preteklosti ♪
  21.      anátema  medm. (ȃ) knjiž. izraža izobčenje iz Cerkve: zaradi krivih naukov: anatema; sam.: izreči svečani anatema; pren. na pisatelja je padel anatema ♪
  22.      anatomíja  -e ž (ȋ) veda o zgradbi telesa živih bitij: dognanja anatomije / izpit iz anatomije // zgradba telesa živih bitij: živalska anatomija; anatomija človeka, konja; anatomija mišic; pren. anatomija meščanske družbe ◊ biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov ♪
  23.      anekdóta  -e ž (ọ̑) kratka, duhovita zgodbica o znamenitem človeku: o njem so krožile različne anekdote; pripovedovati anekdote; v razlago vpletati anekdote; dvoumne, kosmate anekdote; anekdote iz Balzacovega življenja ♪
  24.      anestezíja  -e ž (ȋ) med. umetno povzročena neobčutljivost telesa ali posameznih organov; omama, omrtvičenje: lokalna, splošna anestezija; moderno sredstvo za anestezijo / dati anestezijo // bolezenska neobčutljivost: anestezija prstov zaradi gobavosti ♪
  25.      angažíranost  -i ž (ȋ) zelo aktiven, dejaven odnos do česa, zavzetost: v drami je avtor pokazal svojo angažiranost v teh vprašanjih; aktivna, družbena, osebna angažiranost; angažiranost za politične probleme / ta film zahteva veliko emocionalne gledalčeve angažiranosti vključitve, vživetosti ♪

   3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA