Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (3.348-3.372)



  1.      življenjeslóven  -vna -o prid. (ọ̑) zastar. biološki: življenjeslovni vidiki / življenjeslovna veda
  2.      življenjeslóvje  -a s (ọ̑) zastar. biologija: strokovnjak za življenjeslovje
  3.      življênjski  -a -o prid. (ē) 1. nanašajoč se na življenje: a) stopnje življenjske organiziranosti od molekul do tkiva / zakonitosti življenjskih pojavov; virusi in druge nižje življenjske oblike; organizmi, potrebni za ohranitev življenjskega ravnotežja / prenehanje življenjskih procesov; ponesrečenec ni kazal življenjskih znakov; bitja z veliko življenjsko močjo; življenjska nevarnost smrtna nevarnost / izboljšanje življenjskih razmer; življenjsko okolje b) življenjski cilj, smisel; življenjska filozofija; življenjska modrost, resnica; življenjske vrednote; življenjsko spoznanje; življenjsko vprašanje / življenjski nazor nazor o vprašanjih konkretnega vsakdanjega življenja, ravnanja / življenjsko geslo, vodilo / ekspr. njena življenjska zgodba c) življenjski optimizem; življenjski stil stalne značilnosti človekovega ravnanja, vedenja; doživeti življenjski uspeh; življenjska izkušnja, stiska / vaški življenjski ritem; kompozicija zgodbe poudarja življenjsko verjetnost č) njegovi življenjski načrti; izbirati si življenjski poklic / življenjski tovariš / povprečna življenjska doba prebivalstva; nagrada za življenjsko delo d) veliki življenjski stroški; zadovoljevanje življenjskih potreb; življenjske potrebščine / življenjska raven 2. navadno v povedni rabi ki izhaja iz resničnosti, iz življenja: ta človek je zelo življenjski / pouk naj bo življenjski; obravnavanje tega vprašanja ni bilo življenjsko ● ekspr. to je za človeštvo življenjskega pomena odločilnega, bistvenega; publ. življenjska doba izdelka doba trajanja; življenjska pot ekspr. njegova življenjska pot je bila dolga življenje; ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno; vznes. dokončal je svojo življenjsko pot umrl je; ekspr. včeraj sta nastopila skupno življenjsko pot sta se poročilabiol. življenjski prostor prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah; filoz. življenjski elan ali življenjska sila ustvarjalna sila, ki je osnova razvoja živih bitij; jur. življenjsko zavarovanje zavarovanje za izplačilo določene vsote ob poteku dogovorjene dobe ali ob smrti zavarovanca, če zavarovanje še traja; soc. življenjski minimum za življenje nujno potrebna sredstva življênjsko 1. prislov od življenjski: take primere je treba reševati življenjsko; življenjsko nevaren padec smrtno nevaren; biti življenjsko zavarovan 2. ekspr. izraža visoko stopnjo: denar življenjsko potrebujemo; stvar ga je življenjsko zanimala; življenjsko pomembno vprašanje
  4.      življênjskost  -i ž (ē) 1. lastnost, značilnost, ki izhaja iz resničnosti, iz življenja: ugajala mu je njena življenjskost; življenjskost pouka; življenjskost rešitve tega problema / življenjskost likov romana / redko s trupla so izginili zadnji znaki življenjskosti življenja, živosti 2. knjiž., ekspr. živahnost, živost: postajali so zaspani in življenjskost je pojemala / mesto ga je pritegovalo s svojo življenjskostjo
  5.      žívnost  -i ž () zastar. vitalnost: živnost organizma že upada / človek izredne živnosti / živnost naroda
  6.      živo... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na živ: živobeseden, živoroden
  7.      živo... 2 prvi del zloženk, kakor živočrn, živopisan ipd., gl. živ
  8.      živobárven  -vna -o prid. () ki je žive barve, živih barv: živobarvne ustnice / živobarvni cveti, trakovi / živobarvne rakete
  9.      živobárvnost  -i ž () lastnost, značilnost živobarvnega: živobarvnost cvetja
  10.      živobójen  -jna -o prid. (ọ̑) zastar. živobarven: živobojni trakovi
  11.      živočúten  -tna -o prid. (ū) zastar. zelo občutljiv: živočuten pesnik / imeti živočutno srce ● zastar. živočutna žalost zelo velika
  12.      živodêr  in živodér -a m (; ẹ̑) zastar. 1. kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač: psa je odpeljal živoder 2. brezobziren, surov človek: ne bodi tak živoder
  13.      živoók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) star. ki ima žive oči: živooka deklica
  14.      živopísec  -sca m () zastar. slikar: živopisec je končal portret
  15.      živopísen  -sna -o prid. () knjiž. pisan, barvit: živopisen vzorec / živopisna akvarijska ribica // slikovit: živopisna dežela, pokrajina / živopisen prizor / živopisni liki romana živopísno prisl.: živopisno pripovedovati
  16.      živopísnost  -i ž () knjiž. pisanost, barvitost: živopisnost cvetja // slikovitost: živopisnost prizorov / živopisnost oseb v romanu
  17.      živoróden  -dna -o prid. (ọ̄) 1. zool. pri katerem se zarodek razvije v materinem telesu in rodi žive mladiče: živorodne živali / živorodna kuščarica 2. bot. ki razvije namesto cvetov olistane brstiče: živorodne rastline / živorodna dresen
  18.      živoródka  -e ž (ọ̑) zool. živorodna žival: nekatere ribe so živorodke
  19.      živoródnost  -i ž (ọ̄) bot., zool. lastnost živorodnega: raziskovati živorodnost / živorodnost sesalcev
  20.      živorojèn  tudi živorôjen -êna -o prid. ( é; ó é) ki se rodi živ: živorojen otrok
  21.      živoskálen  -lna -o prid. () knjiž. ki je iz žive skale: živoskalna gora; tla so živoskalna
  22.      živosrebŕn  -a -o prid. () 1. ki je iz živega srebra: živosrebrni pripravki / živosrebrni barometer ♦ elektr. živosrebrna sijalka; farm. živosrebrni diuretiki; fiz. živosrebrni manometer; kem. živosrebrna para; živosrebrne soli // živosrebrov: živosrebrna ruda / živosrebrni rudnik 2. take barve kot živo srebro: živosrebrna svetloba ● knjiž. živosrebrna živahnost velika, nenehna
  23.      živosrêbrov  -a -o prid. (é) nanašajoč se na živo srebro: živosrebrova ruda / živosrebrov rudnik ♦ kem. živosrebrov fulminat, sulfid; min. živosrebrova svetlica rudnina živosrebrov sulfid; cinabarit
  24.      žívost  -i ž (í) lastnost, značilnost živega: živost snovi; živost in mrtvost / ohraniti živost duha do pozne starosti; narodna, ustvarjalna živost skupnosti / ekspr. živost problematike / fantova živost / živost pogleda / živost barv / živost oseb v romanu ♦ lingv. značilnost samostalniških besed moškega spola, označujočih bitja, ki se kaže v enakosti rodilnika in tožilnika
  25.      živòt  -ôta m, mest. ed. živôtu in živótu ( ó) 1. trup: upogniti, zravnati život; človek z dolgim životom; srajca se prijema potnega života / biti čokatega, ozkega života; otečen čez život pas; vitek v život 2. star. telo: život je premagal bolezen; imeti z dlako pokrit život / drgetati po vsem životu 3. zastar. življenje: proti koncu života se je spremenil / svojo predrznost plačati z životom / biti željen sveta in života

   3.223 3.248 3.273 3.298 3.323 3.348 3.373 3.398 3.423 3.448  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA