Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (3.176-3.200)


  1.      zamolčljív  -a -o [u̯č] prid. (ȋ í) knjiž. molčeč, molčečen: zamolčljiv človek ♪
  2.      zanemarljív  -a -o prid. (ȋ í) publ. ki se lahko ne upošteva, spregleda: majhne, vendar ne zanemarljive toplotne izgube ∙ publ. dobiti zanemarljivo finančno pomoč majhno, neznatno; publ. zanemarljivo vprašanje malo pomembno, nepomembno zanemarljívo prisl.: zanemarljivo majhne razlike ♪
  3.      zanesljív  -a -o prid., zanesljívejši (ȋ í) 1. na katerega se da zanesti: zanesljiv človek, delavec; zanesljiva priča; biti zanesljiv pri delu; čustveno zanesljiv; politično ni preveč zanesljiv / zaupni dokumenti so v zanesljivih rokah; zanesljiv vir informacij / imeti zanesljiv občutek, okus; zanesljiv spomin dober / ta avtomobil je trden in zanesljiv; zanesljiva tehtnica 2. ki ne vzbuja nobenega dvoma, pomislekov glede a) uresničitve, nastopa, obstajanja: napovedali so mu zanesljiv poraz, uspeh; rešiti koga zanesljive smrti gotove / iskati zanesljiv zaslužek / ti podatki bodo zanesljiva osnova za oceno; zahtevati zanesljivo nakazovanje obrokov redno, zagotovljeno b) resničnosti, pravilnosti: zanesljivega dokaza še nimamo; zanesljiva metoda; take primerjave niso vedno zanesljive; zanesljivo merilo za kaj / zanesljiva znamenja bolezni jasna, očitna c) varnosti, uspešnosti: z zanesljivim gibom je odprl padalo; njihov položaj ni posebno zanesljiv; zanesljiva obramba proti bolezni; zanesljiva opora trdna zanesljívo prisl.: počasi, toda zanesljivo izgublja; česar se loti, zanesljivo tudi izpelje; na to lahko zanesljivo računate; voziti zanesljivo ∙ ekspr. njej zanesljivo ne bo verjel nikakor ne; publ. domače moštvo je zanesljivo zmagalo z razmeroma veliko razliko v rezultatu; sam.: nič zanesljivega ne ve ♪
  4.      zanesljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost zanesljivega: zanesljivost stražarjev; politična, pravna, strokovna zanesljivost / zagotoviti zanesljivost obratovanja / zanesljivost dokumentov, rezultatov, številk; zanesljivost znanja; stopnja zanesljivosti ♪
  5.      zaničljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki izraža zaničevanje: zaničljiv glas, izraz, pogled, vzdih; odgovoril mu je z zaničljivim smehom / zaničljiva beseda / zaničljiv pomen vzdevkov 2. ki zaničuje: bili so prijazni in prav nič zaničljivi zaničljívo prisl.: zaničljivo govoriti o čem; zaničljivo pogledati koga ♪
  6.      zaničljívost  -i ž (í) lastnost zaničljivega: zaničljivost pogleda / zaničljivost besed / pogledal jo je z neprikrito zaničljivostjo ♪
  7.      zanimív  -a -o prid., zanimívejši (ȋ í) 1. ki zaradi posebnih, navadno pozitivnih lastnosti vzbuja zanimanje: zanimiv pogovor; zanimiv primer, problem; zanimiv roman; zanimiva predstava, tekma; zanimivo predavanje; to delo ni preveč zanimivo; tako življenje je zelo zanimivo / zanimivi kraji; park je izredno zanimiv; zanimiva pokrajina / zanimiv človek; ženska je zanimiva / zanimiv obraz; imeti zanimive oči / ekspr.: zanimiva misel duhovita, nenavadna; to je res zanimiva ugotovitev presenetljiva 2. publ. primeren, sprejemljiv: ta predlog za nas ni zanimiv / zanimive cene ugodne, primerne; njegova ponudba je zelo zanimiva vabljiva zanimívo 1. prislov od zanimiv: zanimivo pisati, pripovedovati; zanimivo urejen park / v povedni rabi bilo je zanimivo 2. v medmetni rabi izraža začudenje, presenečenje: zanimivo, tudi on pravi tako; sam.: izvedeti kaj zanimivega ♪
  8.      zanimívost  -i ž (í) lastnost, značilnost zanimivega: zanimivost pojava; zanimivost gledališke predstave / zanimivost pokrajine / po zanimivosti je ta tekma na prvem mestu // kar vzbuja zanimanje: ogledati si kako zanimivost; to jezero je največja zanimivost dežele / pripovedovati zanimivosti iz življenja kake osebnosti / nastop svetovnega prvaka je posebna zanimivost turnirja / filmske, turistične zanimivosti ♪
  9.      zapeljív  -a -o prid., zapeljívejši (ȋ í) 1. s katerim si kdo prizadeva pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: pogledala ga je z zapeljivim smehljajem; ekspr. metati komu zapeljive poglede; zapeljive besede, kretnje // ki vzbuja ljubezensko vznemirjenost: zelo je zapeljiva; zapeljivo dekle / zapeljive ustnice; zapeljive oči 2. ekspr. zelo zanimiv, privlačen: zapeljiva knjiga / zapeljiva ponudba, priložnost zelo ugodna, primerna / zapeljiva jed zapeljívo prisl.: kruh je zapeljivo dišal; zapeljivo se smehljati; sam.: na njej je nekaj zapeljivega ♪
  10.      zapeljívec  -vca m (ȋ) ekspr. kdor koga zapelje, zapeljuje: upreti se zapeljivcem; zapeljivec mladine / njen zapeljivec jo je zapustil; zapeljivec deklet ♪
  11.      zapeljívka  -e ž (ȋ) ženska oblika od zapeljivec: izogibati se pretkani zapeljivki / dekle je prava zapeljivka; čari zapeljivke ♪
  12.      zapeljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost zapeljivega: očarala ga je s svojo zapeljivostjo / zapeljivost njenega glasu / zapeljivost bogastva // ekspr. zanimiva, privlačna stvar: zapeljivosti življenja ♪
  13.      zapívkati  -am dov. (ȋ) oglasiti se z glasom piv: ptica zapivka; v gozdu je zapivkal srnjak ♪
  14.      zaplívkati  -am dov. (ȋ) narahlo zapljuskati: voda v umivalniku zaplivka / z dlanjo zaplivkati po vodi // narahlo zavalovati: jezero je zaplivkalo ♪
  15.      zapomljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da zapomniti: lahko zapomljiva pravila ♪
  16.      zapovedljív  -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) zapoveduje: zapovedljiv človek / zapovedljiv glas zapovedljívo prisl.: zapovedljivo klicati ♪
  17.      zapravljív  -a -o prid., zapravljívejši (ȋ í) ki rad zapravlja: ta rod ni bil nikoli zapravljiv; zapravljive ženske zapravljívo prisl.: zapravljivo živeti ♪
  18.      zapravljívček  -čka m (ȋ) 1. lahek, odprt voz z vzmetmi, navadno za dve osebi: vpreči konje v zapravljivček; peljati se z zapravljivčkom 2. ekspr. zapravljiv človek: lahkoživček in zapravljivček ♪
  19.      zapravljívec  -vca m (ȋ) 1. ekspr. zapravljiv človek: imeli so ga za zapravljivca; veseljak in zapravljivec 2. knjiž. zapravljivček: peljati se z zapravljivcem ♪
  20.      zapravljívka  -e ž (ȋ) ekspr. zapravljiva ženska: lahkomiselna zapravljivka ♪
  21.      zapravljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost zapravljivega človeka: očitati komu zapravljivost; varčnost in zapravljivost ♪
  22.      zarívati  -am nedov. (í) s potiskanjem, sunki delati, da kaj deloma ali v celoti pride v kaj: zarivati kole v zemljo / ekspr. zarivali so jim puškine cevi v hrbet // s potiskanjem spravljati v določen položaj: zarivati zapah zarívati se zaradi kake sile prodirati v kaj: deli granat so se zarivali v hišo / klopi se zarivajo v kožo zajedajo // ekspr. spravljati se v kako snov, kaj tesno obdajajočega: ščuke so se zarivale v blato ♪
  23.      zasegljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da zaseči: zasegljivo premoženje ● knjiž. s svojimi pesmimi povzroča globoko zasegljivo pretresenost segajočo ♪
  24.      zasekljív  -a -o prid. (ȋ í) ekspr. oster, zadirčen: zasekljiv glas / zasekljive besede ♪
  25.      zasivéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati siv: lasje so mu zasiveli / na vzhodu je nebo zasivelo 2. knjiž. sivo se pokazati: nad hišami so zasiveli dimi / na vrbah so zasivele mačice ♪

   3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA