Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (3.123-3.147)


  1.      zabavljív  -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) zabavlja: zabavljiv človek / zabavljiv izraz v očeh posmehljiv, zbadljiv ∙ knjiž. Prešernovi zabavljivi napisi epigrami, puščice ♪
  2.      zabavljívec  -vca m (ȋ) ekspr. kdor (rad) zabavlja: zavrniti zabavljivca ♪
  3.      zabavljívka  -e ž (ȋ) 1. ženska, ki (rada) zabavlja: njegova žena je zabavljivka in prepirljivka 2. knjiž. pesem, navadno krajša, ki na posmehljiv, zbadljiv način prikazuje določene osebe ali probleme: brati vesele zabavljivke; zapeti zabavljivko ♪
  4.      zabavljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost zabavljivega človeka: zabavljivost ga je minila / s humorjem in zabavljivostjo ocenjevati politične dogodke ♪
  5.      zaceljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da zaceliti: rana je zaceljiva ♪
  6.      začívkati  -am dov. (ȋ) oglasiti se s kratkimi, visokimi glasovi: mladiči v gnezdu so začivkali // ekspr. reči, povedati z glasom, podobnim čivkanju: dober dan, so začivkali otroci ♪
  7.      začudljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. nenavaden, presenetljiv: začudljiv odgovor; začudljivo razmišljanje ♪
  8.      zadirčljív  -a -o prid. (ȋ í) redko zadirčen: prepirljiv in zadirčljiv človek / zadirčljiv glas ♪
  9.      zadirljív  -a -o prid. (ȋ í) redko zadirčen: neprijazen in zadirljiv človek / zadirljiv glas ♪
  10.      zadirljívec  -vca m (ȋ) redko zadirčen človek: zadirljivca je težko poslušal ♪
  11.      zadirljívost  -i ž (í) redko zadirčnost: naveličali so se njegove zadirljivosti ♪
  12.      zadíviti se  -im se dov. (ȋ ȋ) zastar. začuditi se: tudi sam se je zadivil svojemu izdelku zadíviti spraviti v začudenje, presenečenje: igralec je zadivil občinstvo s svojo eleganco zadívljen -a -o: zadivljena je strmela vanj ♪
  13.      zadivjáti  -ám dov. (á ȃ) 1. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: ni se še zdanilo, ko je zadivjal strašen boj / zadivjala je taka nevihta, da se grom sploh ni pretrgal 2. v dejanju pokazati svojo jezo, togoto: zadivjal je, da se je slišalo po vsej hiši ● grmičevje je tako zadivjalo, da ga bo treba redčiti podivjalo ♪
  14.      zadívljati  -am nedov. (í) zastar. spravljati v začudenje, presenečenje: otrok je zadivjal učitelje s svojimi uspehi ♪
  15.      zadobívati  -am nedov. (í) star. dobivati: življenje zadobiva nov smisel / predmeti so v temi zadobivali nenavadne oblike ♪
  16.      zadovoljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki je po lastnostih, kakovosti v skladu s pričakovanji, zahtevami, potrebami, željami: zadovoljiv odgovor; zadovoljiv uspeh; zadovoljiva rešitev problema; zadovoljivo zdravstveno stanje 2. redko zadovoljujoč: njen poklic je težek, a gotovo tudi zadovoljiv 3. zastar. zadovoljen: zadovoljiv nasmeh zadovoljívo prisl.: zadovoljivo odgovoriti; zadovoljivo opravljati delo; zadovoljivo oskrbovan dom; sam.: spodbujanje k še bolj zadovoljivemu ♪
  17.      zadovoljívost  -i ž (í) 1. lastnost zadovoljivega: lepotna in uporabnostna zadovoljivost predmeta 2. zastar. zadovoljstvo: po kosilu čutiti prijetno zadovoljivost ♪
  18.      zadržljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da zadržati: komaj zadržljiva nasilnost ● redko na zunaj je povsem neopazen, tako je zadržljiv zadržan, obvladan ♪
  19.      zadušljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki onemogoča dihanje, jemlje dih: zadušljiv dim, plin / zadušljiv kašelj // ki zaradi pomanjkanja dobrega, svežega zraka otežuje dihanje, povzroča slabo počutje; zadušen: zadušljiv prostor / zadušljiva sopara, vročina 2. ki moreče, neprijetno deluje, vpliva: zadušljiv molk zadušljívo prisl.: ozračje je zadušljivo onesnaženo / v povedni rabi v sobi je zadušljivo ♪
  20.      zadušljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost zadušljivega: zadušljivost ozračja / zaradi zadušljivosti komaj diha ♪
  21.      zafrkljív  -a -o prid. (ȋ í) pog. ki (rad) draži koga, se norčuje iz koga: v pogovoru z njim je bil zafrkljiv / zafrkljiv pogled / zafrkljive besede zafrkljívo prisl.: zafrkljivo se smejati ♪
  22.      zafrkljívec  -vca m (ȋ) pog. kdor (rad) draži koga, se norčuje iz koga: velik zafrkljivec je ♪
  23.      zafrkljívka  -e ž (ȋ) pog. ženska, ki (rada) draži koga, se norčuje iz koga: to dekle je zafrkljivka; pren. pesem zafrkljivka ♪
  24.      zafrkljívost  -i ž (í) pog. lastnost, značilnost človeka, ki (rad) draži koga, se norčuje iz koga: motila jih je fantova zafrkljivost; robatost in zafrkljivost / ni mogel prenašati takih žalitev in zafrkljivosti besed, dejanj, ki dražijo koga, se norčujejo iz koga ♪
  25.      zajedljív  -a -o prid., zajedljívejši (ȋ í) ki si (rad) prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga: zajedljiv človek; ne bodi tako zajedljiv; z leti je postal še bolj zajedljiv // ki izraža tako prizadevanje: zajedljiv smeh; zajedljive besede zajedljívo prisl.: zajedljivo reči, vprašati ♪

   2.998 3.023 3.048 3.073 3.098 3.123 3.148 3.173 3.198 3.223  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA