Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (3.073-3.097)



  1.      vplívnost  -i ž () lastnost, značilnost vplivnega: njegova vplivnost raste; zaradi svoje vplivnosti vse doseže
  2.      vplívnosten  -tna -o prid. () nanašajoč se na vplivnost: vplivnostno področje / vplivnostno razmerje
  3.      vpojljív  -a -o prid. ( í) ki se da vpijati: vpojljiva emulzija // sposoben vpijati: vpojljiva tkanina
  4.      vpotegljív  -a -o prid. ( í) ki se da vpotegniti: vpotegljivi kremplji
  5.      vprašljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki vzbuja dvom, pomisleke glede pravilnosti, sprejemljivosti: vprašljiva odločitev, trditev; moralno vprašljivo dejanje / nagnjenost k pretiravanju, prepirljivost in druge vprašljive lastnosti // navadno v povedni rabi negotov, nezanesljiv: zaradi pomanjkanja sredstev je gradnja novega vrtca vprašljiva; zmaga ni več vprašljiva / pot skozi sotesko je včasih vprašljiva tvegana vprašljívo prisl.: vprašljivo govoriti, razlagati kaj / v povedni rabi: tako trditi je vprašljivo; vprašljivo je, ali bodo načrt mogli uresničiti vprašanje je; sam.: v članku je marsikaj vprašljivega
  6.      vprašljívost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost vprašljivega: vprašljivost trditve / vprašljivost tematike / vprašljivost obstoja, zmage negotovost, nezanesljivost
  7.      vračljív  -a -o prid. ( í) 1. ki se mora vračati: vračljivo posojilo 2. ki se da vrniti: vračljiva embalaža
  8.      vračunljív  -a -o prid. ( í) ki se da vračunati: vračunljivi stroški
  9.      vrívanje  -a s (í) glagolnik od vrivati: vrivanje letev med deske / preprečiti vrivanje tujih agentov v organizacijo / vrivanje tujk v jezik
  10.      vrívati  -am nedov. (í) 1. s silo, potiskanjem spravljati kaj v kak ozek prostor: vrivati knjigo v že polno knjižno omaro / vrivati letve med deske ♦ teh. s tlačilko vrivati mazivo v ležajni prostor 2. delati, da pride kaj v ozek, tesen prostor med čim: vrivati garaže med bloke / vrivati pojasnila med vrstice // delati, da pride kaj v kaj, med dele česa strnjenega, neprekinjenega: vrivati med dogajanje daljše premore / vrivati v pripoved nepotrebna pojasnila, razmišljanja 3. govoriti v premorih med govorjenjem drugega: vrivati medklice, vprašanja 4. prizadevati si doseči, da kdo proti volji drugih, neupravičeno kam pride: vrival je dijake na stojišča v gledališču; začel se je vrivati v kolono / med proizvajalce in kupce se vrivajo posredniki; vrivati se v visoko družbo // zvijačno, prikrito vključevati koga v kako skupnost: vrivati med delavce svoje zaupnike; sovražniki so se začeli vrivati v revolucionarno organizacijo 5. delati, da proti volji koga pridejo kake besede ali besedila v določeno besedilo: nasprotna stran vriva v pogodbo nove določbe 6. prizadevati si doseči pri kom, da kljub odporu kaj vzame, sprejme: vrivati komu denar / vrivati komu svoje prepričanje vsiljevati // s prizadevanjem dosegati pri kom, da pristane na kako razmerje s kom: svoje hčere ni hotel vrivati nikomur; ni se mu vrival / vrivali so jim ga za direktorja vrívati se 1. nezaželeno prihajati v ozek, tesen prostor med čim: med kolesca ure se vrivajo smeti / lava se je vrivala v razpoke med plastmi 2. nezaželeno prihajati v kako stvar, pojav: v jezik se vrivajo nepotrebne tujke; v račune so se vrivale napake // nezaželeno pojavljati se v zavesti: mučno čustvo zapuščenosti se mu vriva; misel, slutnja, spomin se mu vriva
  11.      vrívek  -vka m () del besedila, dela, ki prekinja strnjen potek dogajanja, misli v delu: avtorjevo mnenje kažejo številni vrivki / če se ne motim in podobni vrivki / komični vrivki v predstavi vložkielektr. jeklen trak, s katerim se potegnejo vodniki skozi inštalacijsko cev; lingv. stavek, polstavek v drugem stavku ali zvezi stavkov, s katerima ni skladenjsko povezan
  12.      vrtljív  -a -o prid. ( í) ki se da vrteti: v dveh smereh vrtljiva kolesa / vrtljivi stol; vrtljivo stojalo za knjige; vrtljiva vrata ♦ astr. vrtljiva zvezdna karta zvezdna karta, na kateri se z vrtenjem njenega sestavnega dela ustvari videz zvezdnega neba za vsak dan in uro v letu; gled. vrtljivi oder oder, pri katerem se tla lahko zavrtijo
  13.      vrvívec  -vca m () kanarček, ki zna peti vrvivke: ocenjevati petje vrvivcev / harški vrvivec
  14.      vrvívka  -e ž () vsak od navadno sedmih nizkih spevov, ki jih pojejo za tako petje gojeni kanarčki: poslušati vrvivke / vodna vrvivka spev, ki se sliši, kot da bi bila v grlu voda; žvenkljajoča vrvivka
  15.      vseljív  -a -o prid. ( í) v katerega se je mogoče vseliti: vseljiva hiša; stanovanje bo vseljivo jeseni
  16.      vseljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost vseljivega: vseljivost stanovanjskih prostorov
  17.      vsèoživljajóč  tudi vsèoživljajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. ki vse oživlja: vseoživljajoča pomlad / vseoživljajoča svetloba
  18.      vsèpoživljajóč  tudi vsèpoživljajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. ki vse poživlja: vsepoživljajoča sila
  19.      vsiljív  -a -o prid., vsiljívejši ( í) 1. ki si prizadeva doseči pri kom, da kljub odporu kaj vzame, sprejme: vsiljiv akviziter, trgovec // ki si prizadeva doseči pri kom kaj sploh: vsiljiv prosilec; po naravi ni vsiljiv; ženske ga ne marajo, ker je preveč vsiljiv // ki si kljub nezaželenosti, nasprotovanju prizadeva priti kam: vsiljivi obiskovalci; vsiljivi otroci / živali so odganjale vsiljive muhe in obade 2. ki izraža, kaže prizadevanje koga doseči kaj kljub nezaželenosti, nasprotovanju: vsiljiva prošnja; vsiljivo prigovarjanje / ni marala vsiljive domačnosti; vsiljiva ustrežljivost // ekspr. ki obstaja, se pojavlja kljub nezaželenosti, odklanjanju: vsiljiva voda je zalivala vse od kraja / pregnati vsiljive misli / njegova navzočnost je bila vsiljiva 3. ekspr. neprijetno močno zaznaven, opazen: vsiljiv glas telefona; vsiljiv kos pohištva; vsiljiv vonj; vsiljive barve vsiljívo prisl.: vsiljivo ponujati blago; vsiljivo spraševati, zanimati se za kaj; biti vsiljivo vljuden
  20.      vsiljívec  -vca m () ekspr. kdor si kljub nezaželenosti, nasprotovanju prizadeva priti kam: vsiljivcem so prepovedali vstop / krokar vsiljivec se je spuščal z veje na vejo // kdor se vsiljuje komu: dekle se je branilo pred vsiljivci
  21.      vsiljívka  -e ž () ženska oblika od vsiljivec: mati je snaho gledala kot vsiljivko / čebele so zavrgle matico vsiljivko / na plesu ji je neka vsiljivka prevzela fanta
  22.      vsiljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost vsiljivega: vsiljivost prodajalcev na trgu / ekspr. vsiljivost barv
  23.      vsrkljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki se da vsrkati: vsrkljiva snov
  24.      vstavljív  -a -o prid. ( í) ki se da vstaviti: v odprtino vstavljiva cev / plašč z vstavljivo toplo podlogo
  25.      ív  -a m () redko všitek: narediti nekaj dodatnih všivov

   2.948 2.973 2.998 3.023 3.048 3.073 3.098 3.123 3.148 3.173  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA