Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (3.001-3.025)


  1.      vabljív  -a -o prid., vabljívejši (ȋ í) ki vsebuje, izraža željo vplivati na koga, da pride kam: vabljiv glas, smeh // ki s svojimi lastnostmi vzbuja željo a) iti, priti k njemu: vabljivi kraji / vabljive izložbe; vabljiva senca dreves / vabljivi vonji iz kuhinje b) iti kam sploh: vabljiv večer; vabljivo sonce c) spoznati ga, seznaniti se z njim: vabljiv film / vabljiva vsebina č) dobiti, imeti ga: vabljivi predmeti na stojnicah / vabljive jedi / vabljive ustnice d) lotiti se ga, začeti ga: vabljiva naloga; vabljiva gledališka vloga; vabljivo delo / za pisatelja vabljiva snov / vabljivi sprehodi v gozdu e) izkoristiti ga: vabljive cene; vabljiva priložnost vabljívo prisl.: vabljivo dišati ♪
  2.      vabljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost vabljivega: vabljivost knjige / upreti se vabljivosti jedi ♪
  3.      valívec 1 -vca m (ȋ) kdor kaj vali, premika: valivec skal, sodov ♪
  4.      valívec 2 -vca m (ȋ) ptič, ki vali: valivec ne zapušča gnezda ♪
  5.      valívka  -e ž (ȋ) ptica, ki vali: samec prinaša valivki hrano; ta kokoš je dobra valivka ♪
  6.      varčljív  -a -o prid. (ȋ í) star. varčen: varčljiv človek ♪
  7.      varív  -a -o prid. (ȋ í) teh. ki se da variti: variva snov; varivo jeklo ♪
  8.      varívo  -a s (í) knjiž. snov, pridobljena z varjenjem, kuhanjem: pripraviti varivo ♪
  9.      varívost  -i ž (í) teh. lastnost, značilnost varivega: varivost kovin / preizkus varivosti ♪
  10.      varljív  -a -o prid. (ȋ í) ki vara, zavaja: varljiv nasmeh; varljive obljube / varljivi ovinki navidezno nenevarni ♦ obrt. varljivi rob notranji pregib roba iz tanjšega blaga, svile kot obroba pri debelejšem blagu ali če je blaga premalo // ki ne ustreza resničnosti: varljiv občutek varljívo prisl.: varljivo svetlikati se; varljivo blizu ♪
  11.      varljívka  -e ž (ȋ) knjiž. kar koga vara, zavaja: luč v daljavi je bila varljivka ♪
  12.      varljívost  -i ž (í) lastnost varljivega: varljivost besed / varljivost občutkov ♪
  13.      vegetatíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. rastlinski: vegetativni in animalni svet / vegetativna hrana / vegetativno baročno okrasje 2. bot. ki je v zvezi z rastjo in prehranjevanjem rastlin: listi, korenine in drugi vegetativni deli rastline / vegetativni organi korenina, listi, steblo 3. biol. ki poteka brez oploditve, nespolen: vegetativno razmnoževanje / vegetativno križanje rastlin 4. biol. nanašajoč se na za ohranjanje življenja in za rast bistvena in od volje neodvisna dogajanja v telesu: dihanje, prebava in druge vegetativne funkcije / vegetativno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje ♪
  14.      vèlezanimív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ekspr. zelo zanimiv: velezanimiv človek / velezanimiv članek ♪
  15.      vezívast  -a -o prid. (í) knjiž. ki je iz vezivnega tkiva: vezivaste ovojnice ♪
  16.      vezíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vezivo: vezivni material; vezivna tekočina / cement je izgubil vezivno lastnost / vogale in zaključke povežemo z vezivnimi deli veznimi ♦ anat. vezivno tkivo tkivo, ki povezuje telesne organe in njihove dele; biol. vezivno tkivo tkivo z veliko vlaknate medceličnine, ki ima mehanske, obrambne in presnovne funkcije ♪
  17.      vezívka  -e ž (ȋ) vrtn. poletna solata z valjasto glavo: vezivka in rezivka ♪
  18.      vezívnost  -i ž (ȋ) značilnost vezivnega: vezivnost lepila, malte ♪
  19.      vezívo  -a s (í) 1. snov, sredstvo za vezanje: narediti kit iz krede in veziva; kamni so zloženi v zid brez veziva; mehko, trdno vezivo; jajčni beljak kot vezivo; apno, cement in druga veziva / barvno, keramično vezivo; oljna veziva; pren. vezivo zgodbe ♦ grad. hidravlično vezivo ki se v vodi strdi; kem. anorganska in organska veziva 2. biol. tkivo z veliko vlaknate medceličnine, ki ima mehanske, obrambne in presnovne funkcije: vezivo je čvrsto, rahlo; poškodovati vezivo / embrionalno, podkožno vezivo 3. redko kar se uporablja za vezanje; vez: iz jute so naredili vezivo za privezovanje trt; srobot, vrvi in druga veziva 4. knjiž. vezenje: ukvarjala se je z vezivom ♪
  20.      vezljívost  -i ž (í) 1. lastnost česa, da se lahko veže s čim drugim: vezljivost malte / medčloveška vezljivost 2. lingv. lastnost besede, da ima v stavku ali besedni zvezi lahko skladenjsko dopolnilo: vezljivost glagolov, pridevnikov ♪
  21.      vidljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se vidi, opazi; viden: vidljivi in otipljivi izrastki / vidljivi uspehi ♪
  22.      vidljívost  -i ž (í) 1. možnost videti kaj, zlasti glede na lastnosti ozračja: vidljivost se izboljšuje, slabša; megla zmanjšuje vidljivost; dobra vidljivost / vidljivost je pod sto metrov; majhna vidljivost 2. knjiž. vidnost: vidljivost prometnih znakov ♪
  23.      vinopívec  -vca m (ȋ) ekspr. kdor (rad) pije vino: Francozi so večji vinopivci kot Slovenci ♪
  24.      viváce  [vivače] prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja živo: igrati vivace viváce vivácea m stavek ali skladba v tem tempu: glasba preide iz vivacea v largo ♪
  25.      vivárij  -a m (á) zaprt prostor za gojenje kopenskih, vodnih živali in rastlin: na šoli so uredili vivarij ♪

   2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA