Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (2.898-2.922)


  1.      uganljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da uganiti: težko uganljivi nameni ♪
  2.      ugodljív  -a -o prid. (ȋ í) star. ustrežljiv: ugodljiva ženska ♪
  3.      ugodljívost  -i ž (í) star. ustrežljivost: njena ugodljivost mu je bila zelo všeč ♪
  4.      ugotovljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da ugotoviti: ugotovljivo dejstvo; izkustveno, statistično ugotovljiv ♪
  5.      ugotovljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost ugotovljivega: ugotovljivost vzrokov ♪
  6.      ugrezljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) ugreza: ugrezljiva tla ♪
  7.      ugrizljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki (rad) grize, napada z zobmi; popadljiv: ugrizljiv pes / ugrizljiv človek ki navadno z neprijaznim govorjenjem kaže negativen, odklonilen odnos do ljudi ♪
  8.      ujedljív  -a -o prid., ujedljívejši (ȋ í) 1. nav. ekspr. ki si prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga: ujedljiv človek; ta ženska je zelo ujedljiva; postati ujedljiv; ne bodi tako ujedljiv // ki izraža tako prizadevanje: ujedljiv glas, smeh / ujedljive šale 2. star. ki pika: ujedljive žuželke / ujedljive kače strupene // popadljiv: pazi, pes je ujedljiv ujedljívo prisl.: ujedljivo govoriti, se smejati ♪
  9.      ujedljívec  -vca m (ȋ) ujedljiv človek: osoren, zloben ujedljivec / ne bodi tak ujedljivec ♪
  10.      ujedljívka  -e ž (ȋ) ujedljiva ženska: pikre ujedljivke so se vsi bali ♪
  11.      ujedljívost  -i ž (í) nav. ekspr. lastnost, značilnost ujedljivega človeka: vsi so poznali njegovo ujedljivost / satira, polna ujedljivosti / odgovoriti z ujedljivostjo ♪
  12.      ujezljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) ujezi: ujezljiv človek ♪
  13.      ukanljív  -a -o prid. (ȋ í) star. 1. zvit, prebrisan: ukanljiva lisica 2. varljiv: ukanljiv molk; ukanljivi upi ♪
  14.      ukazljív  -a -o prid. (ȋ í) star. ukazovalen: biti ukazljiv ukazljívo prisl.: veslo iz rok, je rekel ukazljivo ♪
  15.      uklonljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da ukloniti: uklonljiv človek; biti uklonljiv / ekspr. uklonljiva volja ♪
  16.      uklonljívost  -i ž (í) lastnost uklonljivega človeka: od njega je pričakoval upornost, ne pa uklonljivost / ekspr. uklonljivost volje ♪
  17.      ukrivína  -e ž (í) kar nastane z ukrivljenjem: izravnati ukrivino ♪
  18.      ukrivíti  -ím dov., ukrívil (ȋ í) 1. dati čemu krivo obliko: ukriviti cev, žico; zaradi teže knjig so se police ukrivile; paziti, da se žebelj pri zabijanju ne ukrivi / ukriviti železno palico v kavelj / po otrokovem prvem letu se hrbtenica počasi ukrivi v značilno dvojno esasto obliko // dati čemu nenaravno, nepravilno obliko: mačka je ukrivila hrbet; zaradi jahanja so se mu noge ukrivile; njegove ustnice so se skoraj ob vsaki besedi čudno ukrivile / ukriviti usta v nasmeh, posmeh / težko delo ga je počasi ukrivilo 2. ekspr. povzročiti, da se kdo ukloni, vda: ukriviti upornike; ukriviti koga z davki, s silo; tega človeka se zlepa ne da ukriviti ● ekspr. spet je moral ukriviti hrbet pred njim ga ubogati; mu biti poslušen, pokoren; knjiž., ekspr. ker se je počutil tujca, se je še bolj ukrivil vase je postal še bolj nedostopen, nepriljuden ukrívljen -a -o: ptice z ukrivljenim kljunom; bil je bolan in ukrivljen od teže let; navzdol, navzgor, vstran ukrivljen; ukrivljena cev, palica; nož z ukrivljenim rezilom ♪
  19.      ukrívljati  -am nedov. (í) dajati čemu krivo obliko: ukrivljati železne palice; knjižne police so se začele ukrivljati kriviti // dajati čemu nenaravno, nepravilno obliko: ustnice je ukrivljal v prisiljen nasmeh / težko delo mu je začelo ukrivljati hrbet ● ekspr. upiralo se jim je neprestano ukrivljati hrbtenico ubogati koga; biti komu poslušen, pokoren ♪
  20.      ukrívljenje  -a s (ȋ) glagolnik od ukriviti: ukrivljenje železne palice ♪
  21.      ukrívljenost  -i ž (ȋ) značilnost ukrivljenega: meriti ukrivljenost ploskve / bolezenska ukrivljenost hrbtenice ♪
  22.      ukrotljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da ukrotiti: lahko, težko ukrotljiv konj / ekspr. hitro ukrotljiva jeza ♪
  23.      uliválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj uliva: ulivalec črk, zvonov ♪
  24.      uliválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ulivanje: izboljšati ulivalni postopek; sodobni ulivalni stroji ♦ tisk. ulivalno kolo del ulivalnika, s katerim se določata širina in debelina ulite vrste ♪
  25.      uliválnik  -a m (ȃ) tisk. naprava za taljenje svinca in ulivanje vrst, črk ♪

   2.773 2.798 2.823 2.848 2.873 2.898 2.923 2.948 2.973 2.998  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA