Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (2.873-2.897)



  1.      triviálnost  -i ž () knjiž. 1. vsebinska praznost, obrabljenost, malovrednost: pesmim so očitali trivialnost / trivialnost melodike / opozarjali so ga na površnosti in trivialnosti v spisu 2. vsakdanjost, nepomembnost: povezovanje vzvišenosti in trivialnosti / trivialnost pogovorov ga jezi
  2.      trívij  -a m (í) v srednjem veku nižja stopnja elementarne, začetne šole: končati trivij; v triviju so se učili gramatiko, retoriko in dialektiko; trivij in kvadrivij // skupina predmetov, ki se poučuje na tej stopnji: pouk trivija
  3.      trívŕsten  -tna -o prid. (-) 1. ki je treh različnih vrst: trivrsten nasad 2. postavljen v treh vrstah: trivrstni sprevod
  4.      trívrstíčen  -čna -o prid. (-) ki ima tri vrstice: trivrstičen napis ♦ lit. trivrstična kitica
  5.      trohljív  -a -o prid. ( í) ki (rad) trohni: trohljiv les; trohljivo truplo / trohljiv vonj
  6.      trohljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost trohljivega: trohljivost lesa
  7.      trohnív  -a -o prid. ( í) star. trohljiv: trohniv les; trohnivo telo / trohniv štor trhel
  8.      trudoljubív  -a -o prid. ( í) zastar. delaven, prizadeven: trudoljubiv mož / trudoljubivo življenje
  9.      tulívec  -vca m () kdor tuli: slišati tulivca ◊ zool. južnoameriška opica z oprijemalnim repom, ki se oglaša z zelo močnimi glasovi; vriskač
  10.      túrboreaktíven  -vna -o prid. (-) nanašajoč se na turboreaktor: turboreaktivno letalo / turboreaktivni motor
  11.      tvarívo  -a s (í) redko snov, iz katere se kaj dela, izdeluje; gradivo, material: kot tvarivo uporabljajo bambus // snov, iz katere je kaj narejeno, sestavljeno: tkanini se razlikujeta po tvarivu
  12.      tvorívo  -a s (í) 1. knjiž. snov, iz katere se kaj dela, izdeluje; gradivo, material: kamenje in glina kot tvorivo za vodno pregrado / bombaž, volna in druga tvoriva // snov, iz katere je kaj narejeno, sestavljeno: tkanini se po tvorivu razlikujeta 2. les. že obdelan, predelan les, namenjen za nadaljnjo predelavo: poraba tvoriv; surovina, tvorivo in polizdelek / iverna tvoriva ◊ fot. film, fotografska plošča, fotografski papir
  13.      ubogljív  -a -o prid., ubogljívejši ( í) ki (rad) uboga: ubogljiv otrok; biti, postati ubogljiv; preveč, zelo ubogljiv / ekspr. avtomobil je ubogljiv in se ga da lepo voziti ubogljívo prisl.: ubogljivo izpolnjevati ukaze
  14.      ubogljívost  -i ž (í) lastnost ubogljivega človeka, zlasti otroka: ubogljivost otroka / starši zahtevajo ubogljivost
  15.      ubranljív  -a -o prid. ( í) ki se da ubraniti: soteska je lahko ubranljiva / ubranljiv napad
  16.      ívo  -a s (í) šol. učna snov, učno gradivo: zanimivo podajati učivo; učivo morajo učenci razumeti
  17.      učljív  -a -o prid. ( í) ki se da učiti: če otrok ni primerno vzgojen, ni dovolj učljiv / lahko, težko učljiv pes
  18.      učljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost učljivega: učljivost učencev / učljivost živali
  19.      udirljív  -a -o prid. ( í) ki se (rad) udira: udirljiva barska tla
  20.      udomačljív  -a -o prid. ( í) ki se da udomačiti: udomačljiva žival
  21.      udržljív  -a -o prid. ( í) knjiž., redko zadržan: udržljiv fant; do njega je precej udržljiva
  22.      udušljív  -a -o prid. ( í) star. zadušljiv: zajel jih je gost, udušljiv dim / zrak je postajal vse bolj udušljiv soparen, težek
  23.      udvorljív  -a -o prid. ( í) knjiž. dvorljiv: udvorljiv moški / udvorljiv pozdrav, priklon udvorljívo prisl.: udvorljivo ji je nazdravil; udvorljivo pomagati
  24.      udvorljívec  -vca m () knjiž. dvorljivec: vse življenje je bil udvorljivec / imela je veliko udvorljivcev oboževalcev, občudovalcev
  25.      udvorljívost  -i ž (í) knjiž. dvorljivost: slovel je po udvorljivosti / narejena služabniška udvorljivost vljudnost, prijaznost

   2.748 2.773 2.798 2.823 2.848 2.873 2.898 2.923 2.948 2.973  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA