Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (2.823-2.847)


  1.      štíriváljen  -jna -o prid. (ȋ-ȃ) strojn. ki ima štiri valje: štirivaljni motor ♪
  2.      štírivoglàt  -áta -o prid. (ȋ-ȁ ȋ-ā) star. štirioglat: štirivoglata miza ♪
  3.      štírivpréga  -e ž (ȋ-ẹ̑) vprega s štirimi živalmi: odpeljal se je s štirivprego / voditi štirivprego štiri v voz vprežene živali ♪
  4.      štírivpréžen  -žna -o prid. (ȋ-ẹ̑) nanašajoč se na štirivprego: štirivprežni konji / štirivprežna kočija / štirivprežna vožnja ♪
  5.      štírivŕsten  -tna -o prid. (ȋ-ȓ) postavljen v štirih vrstah: štirivrstna razporeditev tekmovalcev ♦ agr. štirivrstni ječmen štirivrstnik; lit. štirivrstna kitica štirivrstična kitica ♪
  6.      štírivrstíčen  -čna -o prid. (ȋ-ȋ) ki ima štiri vrstice: štirivrstični napis ♦ lit. štirivrstična kitica ♪
  7.      štírivrstíčnica  -e ž (ȋ-ȋ) lit. 1. štirivrstična kitica: pesem iz treh štirivrstičnic 2. štirivrstična pesem: zaslovel je z rimanimi štirivrstičnicami ♪
  8.      štírivŕstnik  -a m (ȋ-ȓ) agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v štirih vrstah ♪
  9.      tajívec  -vca m (ȋ) nav. ekspr. kdor (rad) taji: vztrajen tajivec / dvomljivci in tajivci ♪
  10.      taksatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki navaja, zajema vse primere: taksativno in eksemplifikativno naštevanje taksatívno prisl.: izjeme v zakonu so taksativno naštete ♪
  11.      talívec  -vca m (ȋ) delavec pri talilni peči: talivec kovin ♪
  12.      taljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da taliti: taljiva snov; taljiva žica pri varovalkah ◊ metal. lahko taljive kovine kovine, ki imajo tališče do 500° C; težko taljive kovine kovine, ki imajo tališče nad 1.500° C; teh. taljiva elektroda elektroda iz taljive snovi, ki se uporablja za dodajni material ♪
  13.      taljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost taljivega: taljivost kovin ♪
  14.      tanljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da tanjšati: tanljiva žica ♦ metal. tanljiva kovina kovina, ki se da oblikovati v tanke liste ♪
  15.      téleobjektív  -a m (ẹ̑-ȋ) fot. objektiv za snemanje oddaljenih predmetov, pojavov, ki so na posnetku povečani: posneti s teleobjektivom; kamera s teleobjektivom ♪
  16.      tešljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki teši: tešljiva tolažba ♪
  17.      tetíva  -e ž (ȋ) vrvica, žica, ki povezuje konca ukrivljene palice pri loku: tetiva poči; napenjati, nategovati tetivo; položiti puščico na tetivo; biti napet kot tetiva ◊ anat. močno tkivo, ki veže mišice na kost; kita; geom. daljica, ki povezuje dve točki krivulje ♪
  18.      tetíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tetivo: tetivna napetost ♦ geom. tetivni mnogokotnik mnogokotnik, katerega stranice so tetive ♪
  19.      tipljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da tipati, otipati: bolnikova povečana jetra so bila tipljiva dva prsta pod spodnjimi rebri / utrip žile je komaj še tipljiv ♪
  20.      tívolski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na park Tivoli: tivolski ribnik / tivolska dvorana ♦ zgod. tivolska resolucija izjava slovenske socialnodemokratske stranke o nacionalnem vprašanju, sprejeta na zborovanju v Ljubljani leta 1909 ♪
  21.      tkívast  -a -o prid. (í) podoben tkivu: tkivasto prepletanje barv na tkanini ♪
  22.      tkíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tkivo: tkivne celice, plasti / ugotavljati tkivno skladnost ♦ anat. tkivna tekočina tekočina med celicami v tkivu; biol. tkivna kultura celice enega tkiva, ki rastejo v umetnem gojišču zunaj telesa ♪
  23.      tkívje  -a s (ȋ) knjiž. več tkiv, tkiva: tkivje človeškega organizma ♪
  24.      tkívo  -a s (í) 1. skupek po obliki in funkciji podobnih celic živih bitij: tkivo se obnavlja, odmira, raste; poškodovati tkivo; bolno, zdravo tkivo; gobasto, mehko tkivo; razraščanje tkiva pri raku; sprememba tkiva / hrustančno, kostno tkivo; rastlinsko, živalsko tkivo / rakasto tkivo / telesno tkivo ♦ anat. krovno tkivo plast celic na površini kože ali sluznice; povrhnjica; maščobno, živčno tkivo; biol. celično, limfatično tkivo; oporno, vezivno tkivo; biol., bot. osnovno tkivo rastlinsko tkivo, ki lahko opravlja različne funkcije; bot. hranilno tkivo z rezervnimi snovmi napolnjeni del semena enokaličnic; krovno tkivo plast celic, ki pokriva nadzemne in podzemne dele rastline 2. publ., navadno s prilastkom skupek osnovnih, med seboj povezanih enot česa: tkivo mestnih zgradb / glasbeno tkivo; idejno, pripovedno tkivo romana; tkivo pesmi ♪
  25.      tlívka  -e ž (ȋ) elektr. žarnici podobna priprava, v kateri posreduje razredčeni plin prehod električnega toka: vklopiti tlivko; kontrolirati s tlivko / neonska tlivka z neonom napolnjena plinska elektronka ♪

   2.698 2.723 2.748 2.773 2.798 2.823 2.848 2.873 2.898 2.923  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA