Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (2.801-2.825)



  1.      šivánkast  -a -o prid. () podoben šivanki: šivankasta oblika / ekspr. dekle s šivankastimi nogami zelo tankimi
  2.      šivánkin  -a -o prid. () nanašajoč se na šivanko: šivankina konica; šivankino uho / šivankin vbod ∙ ekspr. iti skozi šivankino uho napraviti kaj težko uresničljivega
  3.      šivár  -ja m (á) star. krojač: šivar mu je delal obleko
  4.      šiváriti  -im nedov.) star. šivati: vse zimske večere je šivaril / hči šivari v mestu
  5.      šívast  -a -o prid. () podoben šivu: šivasta črta
  6.      šívati  -am nedov., tudi šivájte; šívala in šivála (í) 1. z uporabo šivanke in niti združevati dele blaga, usnja: šivati s črno, svileno nitjo; šivati v ravni črti / ročno, strojno šivati // med. z uporabo posebne šivanke in niti združevati dele telesnega tkiva: šivati rano; šivati raztrgano ustnico; šivati žile ob srcu / ponesrečenca so morali šivati 2. s šivanjem izdelovati: šivati bluzo, gumbnico; iz kozje kože šiva torbice; dala si je šivati obleko / šivati gumbe s šivanjem pritrjevati // ukvarjati se, navadno poklicno, s šivanjem: že petnajst let šiva / hodi šivat na dom ● ekspr. dež še šiva enakomerno, gosto pada; star. v križu ga šiva zbada, boli šiváje star.: poslušala ga je, vztrajno šivaje pri oknu šívan -a -o: šivani robovi; šivane čipke ♦ obrt. šivana obutev obutev, pri kateri je podplat pritrjen s šivanjem
  7.      šíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na šiv: šivni rob / šivno mesto
  8.      šivílja  -e ž (í) ženska, ki se poklicno ukvarja s krojenjem in šivanjemn zlasti ženskih oblačil iz lahkih tkanin: izučila se je za šiviljo / krilo ima pri šivilji / strojna šivilja strojna šivalka
  9.      šivíljski  -a -o prid. () nanašajoč se na šivilje ali šiviljstvo: šiviljska delavnica / šiviljska obrt / šiviljska vajenka
  10.      šivíljstvo  -a s () obrt za krojenje in šivanje zlasti ženskih oblačil iz lahkih tkanin: učiti se šiviljstva; krojaštvo in šiviljstvo
  11.      škodljív  -a -o prid., škodljívejši ( í) ki komu (zdravstveno) škodi: škodljivi plini; te snovi so človeku, za človeka zelo škodljive / škodljiv zdravju // ki povzroča, dela škodo: škodljive živali / škodljiv človek / moralno, politično škodljiv članek; škodljive ideje škodljívo prisl.: škodljivo delovati, vplivati na kaj
  12.      škodljívec  -vca m () škodljiva žival: uničevati, zatirati škodljivce / drevesni, krompirjevi škodljivci; gozdni, vrtni škodljivci // ekspr. škodljiv človek: moralni, politični škodljivci
  13.      škodljívka  -e ž () ženska oblika od škodljivec: te uši so velike škodljivke / družbena škodljivka
  14.      škodljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost škodljivega: škodljivost alkohola, nikotina za zdravje / škodljivost in koristnost posameznih rastlin in živali / družbena škodljivost takih ukrepov
  15.      škodljívski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na škodljivce: škodljivsko delovanje / protidržavna škodljivska skupina
  16.      škodljívstvo  -a s () delovanje škodljivcev: boj proti škodljivstvu / politično škodljivstvo
  17.      škropívo  -a s (í) kemično sredstvo, raztopljeno v vodi, za zatiranje bolezni, škodljivcev na rastlinah: škropivo proti plesni; škropiva za škropljenje sadnega drevja
  18.      špekulatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na špekulacijo: špekulativni dobiček; špekulativni posli; špekulativno izkoriščanje padanja in dviganja cen / poročila se je iz špekulativnih razlogov
  19.      štátljiv  -a -o prid. () nar., navadno v zvezi s konj neubogljiv, trmast pri vodenju: kupil je štatljivega konja
  20.      štedljív  -a -o prid. ( í) knjiž. varčen: štedljiv človek; bila je skrbna in štedljiva gospodinja štedljívo prisl.: štedljivo ravnati z denarjem
  21.      štedljívost  -i ž (í) knjiž. varčnost: znan je po svoji delavnosti in štedljivosti
  22.      štírivalénten  -tna -o prid. (-ẹ̑) kem. ki lahko veže štiri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini: štirivalentno žveplo
  23.      štíriváljen  -jna -o prid. (-) strojn. ki ima štiri valje: štirivaljni motor
  24.      štírivoglàt  -áta -o prid. (- -ā) star. štirioglat: štirivoglata miza
  25.      štírivpréga  -e ž (-ẹ̑) vprega s štirimi živalmi: odpeljal se je s štirivprego / voditi štirivprego štiri v voz vprežene živali

   2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA