Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (2.648-2.672)



  1.      sòdožívljanje  -a s (-í) glagolnik od sodoživljati: sočutje nastane iz sodoživljanja; sodoživljanje narodovih nesreč
  2.      sòdožívljati  -am nedov. (-í) skupaj s kom doživljati: sodoživljal je katastrofe, ki so prizadevale domače prebivalstvo; poznal je njeno preteklost, kot bi jo sodoživljal / pripovedovali so o vojnih grozotah, ki so jih sodoživljali na fronti ● knjiž. gledalci in igralci so sodoživljali dogajanje na odru skupaj podoživljali
  3.      sòizmerljív  -a -o prid. (- -í) mat. ki se da izmeriti, izraziti z drugim: soizmerljivi količini
  4.      sòkrív  -a -o prid. (- -í) v povedni rabi ki je skupaj s kom kriv česa: biti sokriv prometne nesreče; tudi on je sokriv za neuspeh
  5.      sòkrívda  -e ž (-) dejstvo, da je kdo sokriv: čuti sokrivdo za njeno težko življenje / dokazati sokrivdo; sokrivda pri zločinu
  6.      sòkrívec  -vca m (-) kdor je skupaj s kom kriv česa: iskati, kaznovati sokrivce; sokrivci pretepa / sokrivec umora ♦ jur. sokrivec kaznivega dejanja
  7.      sòkrívka  -e ž (-) ženska oblika od sokrivec: s svojo pasivnostjo je postala sokrivka neurejenih razmer
  8.      solzív  -a -o [z] prid. ( í) ki se (rad) solzi: imeti vnete, solzive oči
  9.      solzívec  -vca [z] m () voj. bojni plin, ki povzroča solzenje: s solzivcem razganjati demonstrante; bombe, napolnjene s solzivcem
  10.      solzívka  -e [z] ž () publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z zelo ganljivo vsebino: rada je brala solzivke ∙ publ. muzikanti so igrali vesele poskočnice in otožne solzivke zelo čustvene skladbe
  11.      solzljív  -a -o [z] prid. ( í) 1. ki se (rad) solzi: suha ženska z majhnimi, solzljivimi očmi 2. jokav: sestra je zelo solzljiva / solzljiv glas
  12.      sòpívec  -vca m (-) pivec v razmerju do drugega pivca, s katerim skupaj pije: ostal je trezen, njegovi sopivci pa so že onemogli sloneli na mizi / bili so pogostni sopivci
  13.      sòuživálec  -lca [c tudi lc] m (-) jur. kdor skupaj s kom kaj uživa: souživalec družinske pokojnine
  14.      sòužívati  -am nedov. (-í) knjiž. skupaj s kom uživati: souživati dobrine / souživati veselje pohvaljenega otroka
  15.      sòvplívanje  -a s (-í) glagolnik od sovplivati: sovplivanje delavcev na javno mnenje
  16.      sòvplívati  -am nedov. (-í) skupaj s kom vplivati: starši so si prizadevali sovplivati na otroka / dobro počutje sovpliva na storilnost delavca
  17.      sòzakrivíti  -ím dov., sòzakrívil (- -í) skupaj s kom zakriviti: sozakriviti kršitev pogodbe / sozakriviti zmedo
  18.      sòživéti  -ím nedov., sòžível (-ẹ́ -í) knjiž. skupaj živeti, skupaj bivati: na milijone bitij soživi
  19.      spakljív  -a -o prid. ( í) ekspr. ki se (rad) spakuje: spakljiv otrok; ta človek je preveč spakljiv in nenaraven / govoriti s spakljivim glasom / spakljiv smeh; spakljivo vedenje spakljívo prisl.: spakljivo se nasmehniti; spakljivo našobljene ustnice
  20.      spakljívka  -e ž () ekspr. ženska, ki se (rada) spakuje: naletel je na pravo spakljivko
  21.      spakljívost  -i ž (í) ekspr. lastnost, značilnost spakljivega: njegova spakljivost jih moti / odgovorila je z opazno spakljivostjo
  22.      spekulatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na spekulacijo: spekulativni elementi te filozofije / izkustvene in spekulativne metode; spekulativno mišljenje / spekulativna stran znanosti / spekulativna filozofija
  23.      spekulatívnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost spekulativnega: spekulativnost razmišljanja ♦ filoz. spekulativnost Heglove filozofije
  24.      splesnivéti  -ím dov. (ẹ́ í) star. splesneti: grozdje je splesnivelo / v tem kraju boš splesnivel
  25.      spočívati se  -am se nedov. (í) knjiž. počivati, odpočivati se: sedli so v senco in se spočivali / njiva se pozimi spočiva ● knjiž. glasba človeka spočiva pomirja, sprošča

   2.523 2.548 2.573 2.598 2.623 2.648 2.673 2.698 2.723 2.748  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA