Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (2.601-2.625)


  1.      skrívljenost  -i ž (ȋ) značilnost skrivljenega: skrivljenost palice / skrivljenost hrbtenice ♪
  2.      skrivnopís  -a m (ȋ) knjiž., redko tajnopis: napisati sporočilo v skrivnopisu ♪
  3.      skrivnopísen  -sna -o prid. (ȋ) knjiž., redko tajnopisen: skrivnopisno sporočilo ♪
  4.      skrivnóst  -i ž (ọ̑) navadno s prilastkom 1. kar se ne da razumeti, dojeti, pojasniti: nekatere stvari so za človeka še vedno skrivnost; skušal je razrešiti, ekspr. razvozlati skrivnost; nepojasnjena, velika skrivnost; skrivnost morja, narave; skrivnosti življenja / skrivnost prijateljeve izginitve ♦ rel. verska skrivnost nedoumljiva verska resnica; skrivnost svete Trojice 2. kar kdo ve, mu je zaupano in se ne sme pripovedovati drugim: izdati skrivnost; ekspr. izmamiti komu skrivnost; obdržati skrivnost zase; odkriti, povedati, zaupati komu skrivnost; vznes. skrivnost je odnesel s seboj v grob; poznati, prikrivati skrivnost / poslovna, uradna, vojaška skrivnost / imeti skrivnosti pred kom; tu ne gre za nobeno skrivnost; vedeti za družinsko skrivnost; razkrival mu je skrivnosti o ženskah / ljubezenske, ekspr. srčne skrivnosti ∙ ekspr. nahajališče gob je skrivnost o tem, kje rastejo gobe, se ne pripoveduje drugim; ekspr. pripravljanje te jedi naj ostane skrivnost o tem ne želim, nočem govoriti; ekspr. javna skrivnost stvar, za katero že vsi vedo ♪
  5.      skrivnósten  -tna -o prid., skrivnóstnejši (ọ̑) 1. ki se ne da razumeti, dojeti, pojasniti: skrivnostni pojavi; skrivnostna izginitev, smrt; to so skrivnostne stvari / skrivnostna moč; skrivnostne naravne sile; skrivnostno življenje rastlin / skrivnostna prikazen; skrivnostna bitja / skrivnostno število 2. nav. ekspr. ki skriva, prikriva svoje bistvo: skrivnosten človek; dela se skrivnostnega; postati skrivnosten / skrivnostna osebnost // katerega bistvo se ne da (z lahkoto) spoznati, ugotoviti: spregovoriti s skrivnostnim glasom; skrivnosten molk, nasmeh; fantovo skrivnostno vedenje ga je zaskrbelo / skrivnosten obraz / umrl je v skrivnostnih okoliščinah; od nekod je prihajala skrivnostna svetloba 3. znan, namenjen ozkemu krogu ljudi: pomen te besede je skrivnosten; skrivnostna novica / skrivnostni verski obredi 4. poln skrivnosti: skrivnosten gozd; skrivnostne globine morja; skrivnostno jezero / skrivnosten mrak; skrivnostna noč / ljubezen je najskrivnostnejša skrivnóstno prisl.: skrivnostno govoriti, se nasmehniti; skrivnostno lepa podoba; skrivnostno miren kraj; sam.: doživljanje sveta kot nekaj skrivnostnega; hrepenenje po skrivnostnem ♪
  6.      skrivnóstnež  -a m (ọ̑) ekspr. skrivnosten človek: je velik skrivnostnež ♪
  7.      skrivnóstnica  -e ž (ọ̑) ekspr. skrivnostna ženska: kakšna skrivnostnica je to ♪
  8.      skrivnóstnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost skrivnostnega: skrivnostnost pojavov / vznemirjala jih je njegova skrivnostnost / v njenem glasu je nekaj skrivnostnosti / skrivnostnost besed / skrivnostnost gozda, starega mesta, noči, srednjega veka; skrivnostnost življenja / ekspr. pogreznil se je v svojo skrivnostnost ♪
  9.      skrívoma  prisl. (ȋ) knjiž. skrivaj, naskrivaj: skrivoma oditi od doma / skrivoma si je priznal, da je poražen natihem ♪
  10.      skrívši  prisl. (ȋ) star. skrivaj, naskrivaj: skrivši si je otrla solzo ♪
  11.      skultivírati  -am dov. (ȋ) knjiž. doseči boljšo, popolnejšo obliko: skultivirati jezik // okrepiti, razviti, utrditi: skultivirati svoje sposobnosti skultivíran -a -o: skultiviran umetniški izraz ♪
  12.      slepív  -a -o prid. (ȋ í) redko slepilen, slepljiv: slepiva svetloba / ni si delal slepivih sklepov ♪
  13.      slepljív  -a -o prid. (ȋ í) ki slepi, zaslepljuje: slepljiva luč / slepljiv videz sreče slepljívo prisl.: lažnivo in slepljivo govoriti; slepljivo bele stene ♪
  14.      slíva  -e ž (í) sadno drevo ali njegov modri jajčasti koščičasti sad: potresti slivo; sušiti slive; marmelada iz sliv / suhe slive ♦ bot. drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti v socvetjih in koščičastimi enosemenskimi plodovi, Prunus ♪
  15.      slívar  -ja m (ȋ) 1. nekdaj kdor se ukvarja s predelavo sliv v prunele: slivarji iz Goriških Brd in z Bizeljskega 2. na Hrvatskem, v fevdalizmu nižji plemič ♪
  16.      slívarica  -e ž (ȋ) nekdaj ženska, ki se ukvarja s predelavo sliv v prunele: slivarice z Bizeljskega ◊ bot. po moki dišeča užitna goba belkaste barve; užitna mokarica ♪
  17.      slívast  -a -o prid. (í) podoben slivi: slivasta oblika slívasto prisl.: slivasto modra obleka ♪
  18.      slíven  -vna -o prid. (ȋ) redko slivov: slivni nasadi ♪
  19.      slívje  -a s (ȋ) redko slivovo drevje: za hlevom rastoče slivje ♪
  20.      slívkati  -am nedov. (ȋ) nar. vzhodno dajati otožne, prošnjo izražajoče glasove: otrok slivka / pes slivka in sili ven ♪
  21.      slívnik  -a m (ȋ) nasad sliv: pot vodi skozi slivnike; star slivnik ♪
  22.      slívnjak  -a m (ȋ) nasad sliv: star slivnjak ♪
  23.      slívov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na slivo: slivova koščica / slivov kompot; slivova marmelada / slivov nasad; slivova drevesa ♪
  24.      slívovec  -vca m (í) redko slivovka: brinovec in slivovec ♪
  25.      slívovica  -e ž (í) zastar. slivovka: ponuditi kozarček slivovice ♪

   2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA