Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (26-50)

26.      adhezíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezivni proces / adhezivna mast mast za mazanje transmisijskih jermenov ♪
27.      adhezívnost  -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za adhezijo ♪
28.      aditíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki se dodaja: aditivno mešanje barvnih vtisov ◊ mat. aditivna konstanta konstanta, ki se prišteje ♪
29.      ádjektiv  -a m (ȃ) lingv. pridevnik ♪
30.      ádjektiven  -vna -o prid. (ȃ) lingv. pridevniški: adjektivni atribut ♪
31.      adjektivizácija  -e ž (á) lingv. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti ♪
32.      adjektivizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. dati besedi, ki ni pridevnik, pridevniške lastnosti ♪
33.      administratíva  -e ž (ȋ) redko organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative // žarg. oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa ♪
34.      administratívec  -vca m (ȋ) žarg. upravni uslužbenec: delavci in administrativci ♪
35.      administratíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi // nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje; administrativno ustanavljanje zadrug ♦ zgod. administrativni socializem 2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola administratívno prisl.: administrativno določene cene ♪
36.      adoptíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adoptante ali adoptirance: adoptivni oče; njegov adoptivni sin ♪
37.      adsorptíven  -vna -o prid. (ȋ) fiz. sposoben adsorbirati: adsorptivne snovi ♪
38.      adsorptívnost  -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za adsorbiranje: adsorptivnost lesa ♪
39.      adventíven  -vna -o prid. (ȋ) bot. ki zraste iz starega tkiva, nadomesten: adventivni poganjek, popek; adventivne korenine / na železniških razkladališčih najdemo adventivno floro zaneseno, priseljeno od drugod ♪
40.      adverzatíven  -vna -o prid. (ȋ) nasproten, nasprotujoč: adverzativna mnenja ♦ lingv. adverzativno priredje protivno priredje ♪
41.      afektíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na afekt: afektivni zločinci / afektivna reakcija; afektivno dejanje; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez ♪
42.      afektívnost  -i ž (ȋ) lastnost afektivnega človeka: njegova močna afektivnost / afektivnost stila ♪
43.      afirmatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na afirmacijo: afirmativni pomen razstave / afirmativen odgovor trdilen, pritrdilen ♦ filoz. afirmativna sodba; lingv. afirmativni stavki trdilni stavki ♪
44.      aglutinatíven  -vna -o prid. (ȋ) med. sposoben aglutinirati ♪
45.      agresíven  -vna -o prid., agresívnejši (ȋ) napadalen, nasilen: imeti agresivne namene; agresivna politika, vojna; agresivno dejanje; sovražnik je postal agresiven / v življenju je bil premalo agresiven ♦ kem. agresivna voda voda, ki povzroča korozijo ♪
46.      agresívnost  -i ž (ȋ) napadalnost, nasilnost: podžigati agresivnost; reagirati na agresivnost; politična agresivnost ♪
47.      ágroživílstvo  -a s (ȃ-ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in predelovanjem hrane, surovin rastlinskega in živalskega izvora: kmetijstvo, živinoreja in druge panoge agroživilstva ♪
48.      akreditív  -a m (ȋ) 1. fin. pismena izjava banke, da bo izplačala znesek pod določenimi pogoji: izdati, odpreti akreditiv za milijon dinarjev / osebni akreditiv bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; kreditno pismo; dokumentarni akreditiv akreditiv proti izročitvi dogovorjenih trgovskih listin 2. mn., polit. pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države; akreditivna pisma ♪
49.      akreditíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akreditiv: akreditivni ček; na podlagi akreditivnega pisma mu je banka izplačala denar ◊ polit. akreditivna pisma pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države ♪
50.      áktiv  -a m (ȃ) lingv. glagolski način z osebkom kot nosilcem dejanja, tvornik: postaviti stavek iz aktiva v pasiv ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226