Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (248-272)



  1.      degresíven  -vna -o prid. () ki postopno upada, pojema: degresivna tarifa ♦ ekon. degresivni sistem nagrajevanja sistem nagrajevanja, po katerem delavčev zaslužek narašča počasneje, kot se dviga njegova delovna storilnost
  2.      dehtív  -a -o [dǝh tudi deh] prid. ( í) knjiž. 1. dišeč, dehteč: po junijskem dežju je bil zrak dehtiv; dehtivo cvetje; dehtivo perilo / dehtive noči 2. ekspr. hrepeneč, poželjiv: dehtiv pogled / dehtivo hrepenenje dehtívo prisl.: dehtivo vlečejo vase vonj pečenke
  3.      dehtívost  -i [dǝh tudi deh] ž (í) star. močna želja, sla: neustavljiva dehtivost
  4.      deklamatívnost  -i ž () redko deklamatoričnost, deklamatorstvo: patetika in deklamativnost
  5.      deklaratíven  -vna -o prid. () 1. tak kot v deklaracijah: potrditi v jasni deklarativni obliki; deklarativne pesmi; pesnikova izpoved je včasih preveč deklarativna 2. ekspr. ki temelji na besedah, ne na dejanjih: problem se bo rešil z delom, ne z deklarativnimi nastopi; ti ukrepi so imeli zgolj deklarativen pomen ◊ jur. deklarativna odločba odločba, ki ugotavlja obstoječe pravno razmerje deklaratívno prisl.: ne samo deklarativno, ampak tudi z delom je pokazal svojo zavest
  6.      deklaratívnost  -i ž () lastnost, značilnost deklarativnega: deklarativnost pesmi; programska deklarativnost / ekspr.: pri reševanju problema so ostali le pri deklarativnosti; papirnata deklarativnost
  7.      dekoratíven  -vna -o prid. () namenjen olepšavi, okrasen: dekorativni elementi; dekorativna keramika, pisava; dekorativne tkanine / dekorativna umetnost; dekorativno slikarstvo / Japonke so zelo dekorativne v svojih kimonih / nav. slabš.: dekorativne fraze; ta pesem je zgolj dekorativna dekoratívno prisl.: dekorativno učinkovati; dekorativno poslikan strop
  8.      dekoratívnost  -i ž () lastnost, značilnost dekorativnega: plastična dekorativnost; dekorativnost blaga / ekspr. umetnost je zdrknila v golo dekorativnost
  9.      delívec  -vca m () kdor deli: delivec je razgrnil karte / delivec darov; delivca hrane sta zajemala iz kotla
  10.      deljív  -a -o prid. ( í) ki se da deliti: deljiva snov ♦ ekon. deljivi dohodek skupni viri prejemkov družbenopolitičnih skupnosti, ki se delijo po določenem ključu; mat. deljivo število število, ki se da brez ostanka deliti s kakim drugim številom
  11.      deljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost deljivega: mehanska deljivost; deljivost snovi ♦ mat. deljivost celih števil
  12.      déminutiv  -a m (ẹ̑) lingv. manjšalnica, pomanjševalnica: ljubkovalni deminutiv / rada govori v deminutivih
  13.      déminutiven  -vna -o prid. (ẹ̑) lingv. manjšalen, pomanjševalen: deminutivno obrazilo
  14.      déminutivnost  -i ž (ẹ̑) lingv. lastnost, značilnost deminutivnega: deminutivnost obrazila / deminutivnost izražanja
  15.      demonstratív  tudi démonstrativ -a m (; ẹ̑) lingv. kazalni zaimek
  16.      demonstratíven  -vna -o prid. () 1. ki izraža protest, nasprotovanje, protesten: demonstrativen nastop; demonstrativno zborovanje // izzivalen, očiten: vstal je z demonstrativno počasnostjo / izvajati pritisk z demonstrativnim premikanjem čet ob državni meji 2. ki nazorno prikazuje pojave ali predmete; demonstracijski: podjetje organizira demonstrativne vožnje svojih novih avtomobilov ♦ lingv. demonstrativni zaimek kazalni zaimek demonstratívno prisl.: delegat je demonstrativno odšel; vsi so demonstrativno sedeli in čakali
  17.      denominatíven  -vna -o prid. () lingv. izpeljan iz samostalnika ali pridevnika; izimenski, imenski: denominativni pridevnik
  18.      depresíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na depresija 1: preboleti depresivno krizo / depresivno razpoloženje
  19.      derivácija  -e ž (á) 1. teh. speljevanje, odvajanje vode iz naravne struge: derivacija k hidrocentrali; derivacija za namakalne namene 2. voj. odklon izstrelka od smeri streljanja: meriti derivacijo ◊ lingv. tvorjenje novih besed iz podstave s priponami, izpeljava; mat. funkcija, dobljena z odvajanjem; odvod
  20.      derivacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na derivacijo: derivacijski sistem pri hidrocentrali
  21.      derivát  -a m () kem. spojina, pridobljena iz druge spojine: derivati benzena, celuloze; pren. država je derivat meščanske družbe; jazz s svojimi derivati
  22.      derivatíven  -vna -o prid. () jur. pridobljen od pravnega prednika: derivativna pravica
  23.      derivírati  -am nedov. in dov. () mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja; odvajati
  24.      deskriptíva  -e ž () knjiž. način dela, po katerem se prikazujejo samo zunanje značilnosti česa: na prvi stopnji študija je prevladovala deskriptiva
  25.      deskriptíven  -vna -o prid. () ki predstavlja, prikazuje kaj po zunanjih značilnostih, opisen: v delu prevladuje pozitivistična deskriptivna metoda / deskriptivni realizem ♦ lingv. deskriptivna gramatika slovnica, ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja deskriptívno prisl.: govoriti o predmetu samo deskriptivno

   123 148 173 198 223 248 273 298 323 348  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA