Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (226-250)

226.      čutljívost  -i ž (í) zastar. občutljivost: čutljivost organizma / njena čutljivost in nežnost ♪
227.      darežljív  -a -o prid., darežljívejši (ȋ í) ki rad daje: biti darežljiv; darežljiva žena / darežljiva jesen ♪
228.      darežljívec  -vca m (ȋ) ekspr. darežljiv človek ♪
229.      darežljívost  -i ž (í) lastnost darežljivega človeka: priljubil se je s svojo darežljivostjo ♪
230.      darljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž., redko radodaren, darežljiv: darljiva sreča ♪
231.      darotljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž., redko radodaren, darežljiv: bila je prijazna in darotljiva ♪
232.      darotljívost  -i ž (í) knjiž., redko radodarnost, darežljivost: izkoriščali so njegovo darotljivost ♪
233.      dátiv  -a m (ȃ) lingv. tretji sklon, dajalnik: predlog z dativom ♪
234.      dátiven  -vna -o prid. (ȃ) lingv. dajalniški: dativni objekt ♪
235.      decizíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. odločilen, odločujoč: njegov glas je bil pri posvetovanju deciziven ♪
236.      dedljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da dedovati: dedljiva pravica / dedljiva bolezen ♪
237.      dedljívost  -i ž (í) lastnost dedljivega: dedljivost bolezni ♪
238.      deduktíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. osnovan na dedukciji: deduktivni postopek; deduktivna metoda; deduktivno sklepanje / priti do rezultatov po deduktivni poti deduktívno prisl.: deduktivno presojati ♪
239.      deduktivízem  -zma m (ȋ) publ. enostranska, shematična deduktivna obravnava problemov: njegovo dokazovanje je očiten deduktivizem ♪
240.      defektíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž., redko nepopoln, pomanjkljiv: defektivna tvarina ♦ lingv. defektivna beseda beseda, ki je nepopolna glede na oblikoslovni ali besedotvorni vzorec ♪
241.      defenzíva  -e ž (ȋ) odbijanje sovražnikovega, nasprotnikovega napada, obramba: preiti iz defenzive v ofenzivo; potisniti sovražnikove čete v defenzivo; umakniti se v defenzivo; nogometno moštvo je bilo v defenzivi ♪
242.      defenzíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na defenzivo, obramben: defenzivni boj; defenzivni položaj / defenzivni način igre ♦ voj. defenzivna bomba ročna bomba, ki se razleti v mnogo šrapnelov defenzívno prisl.: moštvo je igralo defenzivno ♪
243.      defenzívka  -e ž (ȋ) žarg., voj. defenzivna bomba: nasekana defenzivka ♪
244.      defenzívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost defenzivnega: defenzivnost njihovega boja / pasivna defenzivnost moštva ♪
245.      definitíven  -vna -o prid. (ȋ) ki se ne da spremeniti; dokončen: definitivna odločitev, rešitev; ocene so že definitivne; definitivno besedilo zakona ♦ jur. definitivni uradniki nekdaj stalno, redno nameščeni uradniki definitívno prisl.: definitivno se odreči nečemu; biti definitivno sprejet v službo; sam.: ne morem povedati še nič definitivnega ♪
246.      definitívnost  -i ž (ȋ) dokončnost: definitivnost odločitve ♪
247.      degeneratíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na degeneracijo: degenerativne bolezni; degenerativno obolenje srca / degenerativna sprememba ♪
248.      degresíven  -vna -o prid. (ȋ) ki postopno upada, pojema: degresivna tarifa ♦ ekon. degresivni sistem nagrajevanja sistem nagrajevanja, po katerem delavčev zaslužek narašča počasneje, kot se dviga njegova delovna storilnost ♪
249.      dehtív  -a -o [dǝh tudi deh] prid. (ȋ í) knjiž. 1. dišeč, dehteč: po junijskem dežju je bil zrak dehtiv; dehtivo cvetje; dehtivo perilo / dehtive noči 2. ekspr. hrepeneč, poželjiv: dehtiv pogled / dehtivo hrepenenje dehtívo prisl.: dehtivo vlečejo vase vonj pečenke ♪
250.      dehtívost  -i [dǝh tudi deh] ž (í) star. močna želja, sla: neustavljiva dehtivost ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326