Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (2.248-2.272)


  1.      privétrn  -a -o prid. (ẹ̑) izpostavljen vetru: privetrna stran gore; privetrn in odvetrn ♪
  2.      privèz  -éza m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od privezati: vrv za privez / privez ladje 2. navt. urejen del obale za pristajanje in privezovanje ladij, čolnov: gradnja novih privezov ♪
  3.      privéza  -e ž (ẹ̑) privezovalna vrv, veriga: odpeti konju privezo ♪
  4.      privézanost  -i ž (ẹ́) stanje privezanega: slaba privezanost trt; privezanost ob steber / ekspr. privezanost teh ljudi na zemljo navezanost ♪
  5.      privézati  in privezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z vrvjo, trakom, verigo pritrditi: privezati eno letev na drugo; trdno privezati; privezati in pribiti / privezati talce k drevesom / privezati trto h kolu // z namestitvijo vrvi, verige narediti, da se kaj ne more oddaljiti z določenega prostora: privezati čoln; privezati psa; privezati živino k jaslim // z vezanjem namestiti, pritrditi na kaj: privezati trakove na palico; privezati vrv na drevo / privezati otroku slinček / privezati zastavo na drog; privezati si dereze, predpasnik 2. alp. namestiti, dati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju; navezati: privezati planince; iz previdnosti so se alpinisti privezali 3. ekspr., v zvezi z na narediti, povzročiti, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: s tem ga je hotela privezati nase; privezati otroke na grunt ● ekspr. bolezen ga je privezala na posteljo povzročila, da je moral ležati; šalj. privezati si dušo utešiti si žejo, glad ◊ agr. privezati tele ne oddati ga v zakol; biblio. privezati z novo vezavo priključiti k čemu privézan -a -o: privezan pes; ti ljudje so privezani na zemljo ♪
  6.      privezávati  -am nedov. (ȃ) redko privezovati: privezavati čolne; privezavati konja k drevesu ♪
  7.      privézek  -zka m (ẹ̑) kar je privezano: pisani privezki na drogu // biblio. kar je privezano h knjigi; adligat: prvi, drugi privezek ♪
  8.      privézen  -zna -o prid. (ẹ̑) ki je za privezovanje: privezni kol ♦ navt. privezna vrv vrv za privezovanje ladje, čolna k obali ♪
  9.      privéznica  -e ž (ẹ̑) knjiž. privezovalna vrv, veriga: odvezati priveznico ♪
  10.      privéznik  -a m (ẹ̑) navt. kamnit, železen steber na obali, ladji za privezovanje: privezati vrv na priveznik; pomol s privezniki ♪
  11.      privézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nekoliko povezniti: privezniti skledo ♪
  12.      privezoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) navt. kdor privezuje ladje, čolne k obali: zaposliti novega privezovalca ♪
  13.      privezoválen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za privezovanje: privezovalna veriga, vrv / privezati čoln ob privezovalni kol ♪
  14.      privezovalíšče  -a s (í) prostor za privezovanje živali: odvezoval je konje na privezovališču ♪
  15.      privezovánje  -a s (ȃ) glagolnik od privezovati: privezovanje čolnov / privezovanje vrvic ♪
  16.      privezováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z vrvjo, trakom, verigo pritrjevati: privezovati počezne drogove na pokončne / privezovati trte h kolom // z nameščanjem vrvi, verige delati, da se kaj ne more oddaljiti z določenega prostora: privezovati čolne k obali; privezovati živino k jaslim // z vezanjem nameščati, pritrjevati na kaj: privezovati trakove, vrvi / privezovati obeske; hitela si je privezovati predpasnik 2. alp. nameščati, dajati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju; navezovati: na nevarnih krajih so planince privezovali ● ekspr. znala ga je privezovati nase navezovati ♪
  17.      privíd  -a m (ȋ) 1. vidna zaznava brez stvarne podlage: prividi ga mučijo; imeti privide; prividi vročičnega bolnika; privid cvetočega polja; prividi in prisluhi / privid je izginil / predramiti koga iz privida ♦ psiht. vidna zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj 2. izmišljena, fantazijska podoba česa: ali je tako dekle resničnost ali privid; vse je žrtvoval le za privid; slikar je ustvaril kompozicijo iz sanjskih prividov; pren. privid prihodnosti, sreče ● knjiž. o življenju si ni delala nobenih prividov ni si ga predstavljala boljšega, lepšega, kot je; ekspr. jaz ne vidim nič, menda imaš privide izraža podkrepitev trditve ♪
  18.      privíden  -dna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na privid: prividna prevara / lep, prividen svet izmišljen, namišljen 2. knjiž. navidezen, dozdeven: to je le prividna aktivnost; prividna resnica; doseči prividno soglasnost; prividno gibanje sonca okoli zemlje ♪
  19.      privídnost  -i ž (ȋ) 1. značilnost prividnega: prividnost prizora 2. knjiž. navideznost, dozdevnost: praznost in prividnost vsega prizadevanja; prividnost uspeha ♪
  20.      privíh  -a m (ȋ) privihani del: obod s privihom ♦ teh. zvar na privihu ♪
  21.      privíhati  -am dov. (í) nekoliko zavihati: privihati ovratnik plašča; privihati pločevino; čevlji so se mu spredaj privihali / privihal je ustnico in ga porogljivo pogledal / privihati rokave zavihati privíhan -a -o: privihan nos; privihan rob; privihane trepalnice ♪
  22.      privíhniti  -em dov. (í ȋ) privihati: privihniti ovratnik privíhnjen -a -o: knjiga s privihnjenim vogalom ♪
  23.      privihráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. hitro, razburjeno priti: ves jezen je privihral za njim / sovražne enote so privihrale v vas ♪
  24.      privijáč  -a m (á) redko izvijač: priviti vijake s privijačem ♪
  25.      privijálo  -a s (á) priprava za privijanje ali odvijanje česa: uporabljati privijala ♪

   2.123 2.148 2.173 2.198 2.223 2.248 2.273 2.298 2.323 2.348  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA