Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (2.223-2.247)


  1.      privatízem  -zma m (ȋ) omejitev na zasebno življenje: očitati komu privatizem / privatizem romantičnih pesnikov ♪
  2.      privatizêrski  -a -o prid. (ȇ) nav. slabš. ki teži k omejitvi na zasebno življenje: privatizerska miselnost ♪
  3.      privatizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od privatizirati: privatiziranje družbenih zadev / privatiziranje dela izobraženstva ♪
  4.      privatizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) nav. ekspr. družbeno, kolektivno spremeniti v privatno: skupina študentov je časopis privatizirala / privatizirati kadrovsko politiko privatizírati se omejiti se na zasebno življenje: popolnoma se je privatiziral ♪
  5.      privátnica  -e ž (ȃ) ženska oblika od privatnik: mlin ima neka privatnica ♪
  6.      privátnik  -a m (ȃ) kdor ima lastna proizvajalna sredstva in jih uporablja ter se s tem preživlja, zasebnik: pustil je službo pri podjetju in postal privatnik; obdavčenje privatnikov / dela kot privatnik ∙ ekspr. tu sem samo kot privatnik neuradno, zasebno ♪
  7.      privátniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na privatnike, zasebniški: privatniška dejavnost / privatniška miselnost, zavest ♪
  8.      privátništvo  -a s (ȃ) nav. ekspr. omejitev na zasebno življenje: očitati komu privatništvo ♪
  9.      privátnokapitalístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na privatni kapital: privatnokapitalistično gospodarstvo / privatnokapitalistična lastnina ♪
  10.      privátnolastnínski  -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na privatno lastnino: privatnolastninski odnosi / privatnolastninska proizvodnja ♪
  11.      privátnolastníški  -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na privatne lastnike ali privatno lastništvo: privatnolastniška miselnost / privatnolastniška proizvodnja ♪
  12.      privátnopráven  -vna -o prid. (ȃ-ā) nanašajoč se na privatno pravo: privatnopravno razmerje / privatnopravni zahtevek ♪
  13.      privátnost  -i ž (ȃ) 1. značilnost privatnega: poudariti privatnost srečanja 2. privatno življenje, delovanje: posegati na področje privatnosti / umakniti se, zapreti se v privatnost ♪
  14.      privážati  -am nedov. (ȃ) vozeč spravljati kaj na določen kraj: privažati pesek ♪
  15.      privédba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od privesti: privedba gostov v hotel / odrediti privedbo obsojenca; prisilna privedba ♪
  16.      privedênec  -nca m (é) kdor je zlasti prisilno priveden: zaslišati privedenca ♪
  17.      privedênka  -e ž (é) ženska oblika od privedenec ♪
  18.      privékati  tudi privekáti -am, tudi privékati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ̄) nar. prijokati: otrok je privekal domov ∙ ekspr. bila je slabotna, odkar je privékala na svet se je rodila ♪
  19.      privériti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) star. 1. zakleti, navadno z besedami pri moji veri: priveril se je in jezno odšel 2. priseči, zakleti se: priveril se je, da tega ni rekel ♪
  20.      privések  -ska m (ẹ̑) 1. navadno z verižico pritrjeni del okrasnega predmeta: uhani s priveski 2. ekspr. kar je s čim povezano tako, da nima lastne pomembnosti, samostojnosti: ta država noče postati le privesek kake velesile / vzgojnost je le privesek njegovega pisanja nepotreben, odvečen dodatek ◊ anat. možganski privesek hipofiza; filat. znamka s priveskom z nazobčanim delom, navadno s priložnostnim besedilom ali sliko, ki se drži znamke; med. privesek kar se drži česa ♪
  21.      privésiti  -im dov., privéšen (ẹ́ ẹ̑) dodatno, zraven obesiti: na steno je privesil še eno sliko privésiti se ekspr., v zvezi z na biti pogostoma v družbi koga proti njegovi volji: fant se je privesil nanj ♪
  22.      privesláti  -ám dov. (á ȃ) z veslanjem priti: priveslal je do obale / ekspr. po jezeru privesla labod priplava // ekspr. priti sploh: izza ovinka privesla njihova soseda / mesec je priveslal na nebo počasi premikajoč se je pojavil na njem ● ekspr. v službi je visoko priveslal se je povzpel ♪
  23.      privêsti  -vêdem dov., privêdel in privédel privêdla, stil. privèl privêla (é) 1. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam pride: domov je privedel svoja nova prijatelja; sina je privedel s seboj // narediti, povzročiti, da pride kdo pod nadzorstvom na določeno mesto: privesti morilca na postajo milice; kar z dela so jih privedli tja / s silo privesti ♦ jur. privesti obtoženca // nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kam pride sploh: radovednost ga je privedla k njim 2. narediti, povzročiti, da kdo pride v stanje, kot ga določa samostalnik: s svojim ravnanjem ga je privedel do obupa, v obup / do tega dejanja jih ni privedlo usmiljenje niso ga storili iz usmiljenja // narediti, povzročiti nastop stanja, kot ga določa samostalnik: slabo gospodarjenje je privedlo do krize / publ. ti dogodki so privedli do zaostritve položaja so povzročili zaostritev položaja // narediti, da kaj doseže določeno stopnjo: tako sklepanje je privedlo do absurda, protislovja; privesti dejanje do največje napetosti ● ekspr. pot nas je privedla do razvalin po poti smo prišli; kaj te je privedlo k meni zakaj, s kakšnim namenom si prišel; naključje mu ga je privedlo na pot nenačrtno, nehote sta se srečala; ko je privedel ženo v hišo, se je vse spremenilo ko se je poročil (na dom); tako razmišljanje ni privedlo nikamor ni bilo uspešno; knjiž. predaleč bi nas privedlo, če bi obravnavali vse podrobnosti preveč časa, prostora bi porabili ♪
  24.      privéti  -véjem dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. pripihati, zapihati: privela je mrzla sapa ♪
  25.      privétrje  -a s (ẹ̑) kraj, prostor, izpostavljen vetru: hiša stoji v privetrju ♪

   2.098 2.123 2.148 2.173 2.198 2.223 2.248 2.273 2.298 2.323  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA