Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Iv (2.173-2.197)
- prilizljívost -i ž (í) star. priliznjenost: samoljubnost in prilizljivost / osladiti govorico s prilizljivostmi priliznjenimi besedami, izrazi ♪
- priljubljív -a -o prid. (ȋ í) redko ki se hitro priljubi: melodioznost dela njegove pesmi priljubljive ♪
- primerljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da primerjati: zaradi enakih izhodišč so podatki primerljivi; rezultati teh raziskav med seboj niso primerljivi // ki se glede na kako lastnost da s čim enačiti: njihove uprizoritve so primerljive z uprizoritvami v osrednjem gledališču; nič ni bilo primerljivo s pogledom na to lepoto ♪
- primerljívost -i ž (í) lastnost, značilnost primerljivega: lahka primerljivost; primerljivost podatkov ♪
- primitív -a m (ȋ) pripadnik primitivnega ljudstva: raziskovati kulturo primitivov ♪
- primitívec -vca m (ȋ) 1. slabš. neizobražen, nekulturen človek: rekel mu je, da je primitivec; miselnost, ravnanje primitivcev 2. redko primitiv: raziskovati življenje, kulturo primitivcev ♪
- primitíven -vna -o prid., primitívnejši (ȋ) 1. ki je na nizki, začetni stopnji razvoja: primitivne oblike življenja; primitivne živali / primitivno zobovje // ki je na nizki, začetni stopnji civilizacije: živeti v primitivni skupnosti; primitivna ljudstva / primitivno življenje nomadov / proučevati primitivne kulture; primitivna umetnost 2. zelo preprost, enostaven: narediti primitivno ognjišče; uporabljati primitivno orodje, orožje / primitivna obdelava zemlje z zelo preprostim orodjem;
primitivno poljedelstvo / gospodarstvo v tej deželi je še primitivno nerazvito, zaostalo 3. slabš. neizobražen, nekulturen: druži se s primitivnimi ljudmi; bil je grob in primitiven / primitivna miselnost teh ljudi; primitivno izražanje 4. knjiž., redko osnoven, temeljen: obvladovati primitivne pojme primitívno prisl.: primitivno izdelano orodje ♪
- primitivíst -a m (ȋ) um. slikar, umetnik, navadno brez akademske izobrazbe, ki ne upošteva realnih, razumskih razmerij med likovnimi sestavinami; naivec: slike, skulpture primitivistov / slikar primitivist ♪
- primitivístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na primitiviste: primitivistična slika / primitivistični nazori ♪
- primitivizácija -e ž (á) glagolnik od primitivizirati: upirati se težnjam po primitivizaciji življenja / primitivizacije v kulturi ♪
- primitivízem -zma m (ȋ) slabš. neizobraženost, nekulturnost: njegovo ravnanje je odraz skrajnega primitivizma / primitivizem in provincializem v kulturi ● knjiž., redko primitivizem plesov afriških plemen prvinskost ♪
- primitivizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj primitivno: primitivizirati vsakdanje življenje / primitivizirati glasbo ♪
- primitívka -e ž (ȋ) slabš. neizobražena, nekulturna ženska: imel jo je za primitivko ♪
- primitívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost primitivnega: primitivnost zgradbe nižjih živali / primitivnost materialne kulture afriških plemen / primitivnost obdelave / redko gospodarska primitivnost nerazvitost, zaostalost / slabš. njegova primitivnost ga moti neizobraženost, nekulturnost ♪
- priobčljív -a -o prid. (ȋ í) zastar. izrazljiv: težko priobčljive misli ♪
- priobčljívost -i ž (í) zastar. izrazljivost, izraznost: zahtevati večjo priobčljivost jezika; priobčljivost umetnosti ♪
- pripôgniv tudi pripognív prisl. (ó; ȋ) zastar. sklonjeno, pripognjeno: pripogniv se je bližal hosti / starček se drži pripogniv sključeno ♪
- priporočljív -a -o prid. (ȋ í) ki se (lahko) priporoči: priporočljiva hrana; nagla vožnja ni priporočljiva; priporočljiv za zdravje ♪
- prisekljív -a -o prid. (ȋ í) nar. piker, zbadljiv: prisekljiv človek / prisekljive besede prisekljívo prisl.: prisekljivo odgovoriti, zavrniti ♪
- priskutljív -a -o prid. (ȋ í) ekspr. neprijeten, zoprn: priskutljiv obraz ♪
- prisvojljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da prisvojiti: prisvojljiva naravna bogastva / prisvojljive navade / prisvojljivo znanje ♪
- prišívati -am nedov., tudi prišivájte; prišívala in prišivála (í) s šivi pritrjevati: prišivati gumbe ♪
- prišívek -vka m (ȋ) kar je prišito k čemu: cekar je imel na notranji strani prišivek / prišivki na plašču našitki ♪
- priučljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da priučiti: opravljati hitro priučljivo delo 2. ki se (hitro) nauči česa: psa sta priučljiva ♪
- priučljívost -i ž (í) lastnost, značilnost priučljivega: stopnja priučljivosti ♪
2.048 2.073 2.098 2.123 2.148 2.173 2.198 2.223 2.248 2.273