Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Iv (2.001-2.025)
- poživílo -a s (í) sredstvo za poživitev: uživati poživila; kava, čaj in druga poživila; pren. omenjena knjiga je resnično poživilo ♪
- poživíniti -im dov. (í ȋ) ekspr. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti živine: z žganjem so jih do kraja poživinili / garanje jih je poživinilo poživínjen -a -o: poživinjeni ljudje ♪
- poživínjati -am nedov. (í) ekspr. delati, povzročati, da kdo dobi lastnosti, značilnosti živine: vojna je nekatere poživinjala, druge poduhovljala ♪
- poživínjenje -a s (ȋ) glagolnik od poživiniti: poživinjenje ljudi ♪
- poživínjenost -i ž (ȋ) ekspr. značilnost, stanje poživinjenega človeka: moralna propalost in poživinjenost ♪
- poživítev -tve ž (ȋ) glagolnik od poživiti: čutiti poživitev po pitju kave; sredstva za poživitev / poživitev prostora s slikami / gobe za poživitev jedilnika / poživitev dela v društvu ♪
- poživíti -ím dov., požívil (ȋ í) 1. povzročiti, da postane kdo bolj živahen, dejaven: pijača ga je poživila; doma se je pogrel in poživil; poživiti si noge s hitro hojo / tak nazor poživi duha / dež poživi rastline 2. narediti kaj bolj pestro, zanimivo: prostor lahko z domiselno dekoracijo poživimo / ta obleka jo poživi 3. povzročiti, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: poživiti delo krožkov na šoli; poživiti trgovske stike med državama; promet se je znova poživil požívljen -a -o: s prispodobami poživljena pripoved; poživljeno kulturno delo ♪
- požívljanje -a s (í) glagolnik od poživljati: poživljanje s kavo / poživljanje kulturne dejavnosti ♪
- požívljati -am nedov. (í) 1. povzročati, da postane kdo bolj živahen, dejaven: kava poživlja; prezebli potniki so se poživljali s čajem / njena pisma ga poživljajo / zaupanje v prihodnost je poživljalo človeški pogum 2. delati kaj bolj pestro, zanimivo: slike poživljajo stene; zelenje prostor poživlja / te barve jo poživljajo 3. povzročati, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: poživljati prosvetno delo na vasi poživljajóč -a -e: dobiti poživljajočo injekcijo; poživljajoča mokrota; prisl.: kava deluje poživljajoče ♪
- požívljenje -a s (ȋ) glagolnik od poživiti: poživljenje krvnega obtoka / poživljenje dela v društvu ♪
- prádoživétje -a s (ȃ-ẹ̑) knjiž. prvo, osnovno doživetje: izražanje lastnih čustev in pradoživetij v umetniški besedi ♪
- práprebiválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ-ȃ) knjiž. 1. prvotni prebivalec: ameriški praprebivalci; predavanje o praprebivalcih na ozemlju naše države 2. domorodec, domačin: živeti med praprebivalci; praprebivalci in priseljenci ♪
- prašívo -a s (í) agr. kemično sredstvo v prahu za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bolezni: uporaba prašiv v poljedelstvu ♪
- prašljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se (rad) praši: prašljiva tkanina ♪
- prátvorívo -a s (ȃ-í) biol. protoplazma: spremembe v pratvorivu ♪
- prážív -í ž (ȃ-ȋ) knjiž. pražival: v morju živeče praživi ♪
- práživál -i [au̯] ž (ȃ-ȃ) nav. mn., biol. enocelična žival: raziskovati luknjičarke in druge praživali; okamnele praživali ♪
- práživálca tudi práživálica -e [tudi u̯c] ž, rod. mn. práživálic in práživálc (ȃ-ȃ) biol. manjšalnica od pražival: plankton sestavljajo različne praživalce ♪
- prebavljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da prebaviti: prebavljive snovi; lahko prebavljiva hrana 2. ekspr. dober, sprejemljiv: direktor se mu je zdel še dovolj prebavljiv / pisati v prebavljivi slovenščini še kar dobri ♪
- prebavljívost -i ž (í) lastnost, značilnost prebavljivega: prebavljivost hrane, snovi ♪
- prebiválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prebiva na določenem ozemlju, področju: skoraj vsi prebivalci so se udeležili proslave; mesto ima pet tisoč prebivalcev; izseliti prebivalce iz poplavljenih vasi; popisati prebivalce; prvotni prebivalci; prebivalci mest in vasi; prebivalci kraškega sveta; popis prebivalcev; raziskovali so spremembe v strukturi prebivalcev; višina narodnega dohodka na prebivalca / prebivalci naše hiše stanovalci / ekspr. gozdni, vodni prebivalci živali, ki živijo v gozdu, vodi ♪
- prebiválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za prebivanje: prebivalni prostori / prebivalne razmere ♪
- prebivalíšče -a s (í) kraj prebivanja: spremeniti, zapustiti prebivališče / prijaviti stalno prebivališče // knjiž. dom, stanovanje: opremiti si prebivališče z izbranim pohištvom; lepo prebivališče ♪
- prebiválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki prebiva na določenem ozemlju, področju: obiskali so najstarejšo prebivalko glavnega mesta; prebivalci in prebivalke ♪
- prebiválstven -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na prebivalstvo: prebivalstveni problemi; prebivalstvena politika ♪
1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101