Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (198-222)

198.      cmerljívec  -vca m (ȋ) ekspr. kdor se (rad) joka: ker je bil vesele narave, ni maral cmerljivcev ♪
199.      crkljív  -a -o prid. (ȋ í) pog. ki se (rad) crklja: crkljiv otrok ♪
200.      cvetív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki rad cvete: to je zelo cvetiva roža / bujno cvetiv grm ♪
201.      cvetívost  -i ž (í) knjiž. lastnost cvetivega: v parkih gojijo rože z bujno in dolgotrajno cvetivostjo ♪
202.      častítljiv  tudi častitljív -a -o prid., častítljivejši tudi častitljívejši (ȋ; ȋ í) 1. ki vzbuja spoštovanje zaradi starosti: star, častitljiv mož / starček s častitljivim obrazom; ima častitljivo sivo brado; dosegel je častitljivo starost; staro, častitljivo drevo 2. zastar. spoštovan, cenjen: to je častitljiv poklic / v vljudnostnem nagovoru častitljivi gospod! ♪
203.      častítljivost  tudi častitljívost -i ž (ȋ; í) lastnost častitljivega človeka: prevzela jih je njegova častitljivost / častitljivost njegovega obraza jih je odvrnila od ostrih besed ♪
204.      častivréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) vreden časti, spoštovanja: pošten in častivreden človek ♪
205.      častivrédnost  -i ž (ẹ́) lastnost častivrednega človeka: spoštovali so ga zaradi njegove častivrednosti / družina je znana po svoji častivrednosti ♪
206.      čitljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da brati: podpis ni čitljiv; težko čitljiva pisava / čitljiva knjiga ki se prijetno bere ♪
207.      čitljívost  -i ž (í) lastnost čitljivega: pazi na čitljivost stenograma; čitljivost pisave ♪
208.      čìv  in čív medm. (ȉ; ȋ) posnema glas vrabca ali nekaterih drugih ptic: čiv čiv čiv ♪
209.      čívčija  -e m (ȋ) zgod. kmet, zakupnik čitluka ♪
210.      čivčív  medm. (ȋ) posnema glas vrabca ali nekaterih drugih ptic: vrabci se oglašajo čivčiv; sam.: veseli čivčiv liščkov ♪
211.      čívk  -a m (ȋ) posamezen glas pri čivkanju: plahi ptičji čivk; čivk vrabca // redko čivkanje: čivk piščancev ♪
212.      čivkáč  -a m (á) ekspr. ptič, ki čivka: koklja in mali čivkači; gozd je poln čivkačev in pevcev ♪
213.      čívkanje  -a s (ȋ) glagolnik od čivkati: čivkanje piščancev; čivkanje ptičkov v gnezdu / čivkanje in hihitanje deklic ♪
214.      čívkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi: piščanci, ptiči čivkajo ∙ ekspr. o tem čivkajo že vrabci na strehah to je že zdavnaj splošno znano // ekspr. govoriti z glasom, podobnim čivkanju: otroci čivkajo drug čez drugega; Kako je ta punčka zrasla! je čivkala starka / slabš. že dolgo čivkajo, da bodo popravili cesto govorijo, pripovedujejo čivkajóč -a -e: čivkajoč se spreletavati; čivkajoč glasek ♪
215.      čívkniti  -em dov. (í ȋ) 1. oglasiti se s kratkim, visokim glasom: ptič prestrašeno čivkne // pog., ekspr. reči, povedati: glej, da mi ne čivkneš o tem 2. nizko umreti: ta je že čivknil ♪
216.      čŕkolivár  -ja m (ȓ-á) kdor uliva črke: delo črkolivarjev v črkolivnici ♪
217.      črkolívec  -vca m (ȋ) črkolivar: tiskarji in črkolivci ♪
218.      črkolívnica  -e ž (ȋ) delavnica, obrat za ulivanje črk: dela v črkolivnici ♪
219.      črnogrív  -a -o prid. (ȋ ȋ) ki ima črno grivo: črnogrivi konji ♪
220.      črvív  -a -o prid. (ȋ í) 1. razjeden od črvov: črviv les; črviva goba, miza // ki ima črve: črvive češnje; črvivo sadje 2. ekspr. ničvreden, slab: črviv čas; pravi, da je ves svet črviv ♪
221.      črvívec  -vca m (ȋ) slabš., redko ničvreden, slab človek: to je navaden črvivec ◊ bot. zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja; arnika ♪
222.      črvíviti  -im nedov. (í ȋ) nar. črvaveti: Na marofu pa so ležali hlodi in črvivili in gnili (M. Kranjec) ♪

   73 98 123 148 173 198 223 248 273 298