Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (1.976-2.000)


  1.      používati  -am nedov. (í) knjiž. jesti: použivati kruh, ribe; slastno je použival dobro kosilo ● knjiž. boj je použival njegove življenjske moči porabljal, zmanjševal; knjiž. njegove oči so použivale lepo pokrajino gledal je ♪
  2.      povračljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da povrniti: povračljiva izguba, škoda ♦ teh. povračljiv proces proces, ki se lahko povrne v prvotno stanje ♪
  3.      pozabljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki (rad) pozablja: pozabljiv človek; zelo je pozabljiva / ekspr. tvoja pozabljiva glava 2. ki se da pozabiti: težko pozabljivi dogodki ♪
  4.      pozabljívec  -vca m (ȋ) ekspr. kdor (rad) pozablja: fant je pozabljivec ♪
  5.      pozabljívka  -e ž (ȋ) ekspr. ženska, ki (rada) pozablja: kakšna pozabljivka je ♪
  6.      pozabljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost pozabljivega človeka: pozabljivost in malomarnost / v svoji pozabljivosti lahko zagreši tudi to ∙ star. s tem so ta stari običaj rešili pozabljivosti pozabe ♪
  7.      pózitiv  -a m (ọ̑) 1. fot. posnetek, kopiran z negativa, na katerem so svetla in temna mesta taka kot v resničnosti: izdelati pozitiv; pozitiv in negativ / barvni pozitiv; filmski, fotografski pozitiv 2. lingv. oblika, ki izraža izhodiščni pomen pridevnika ali prislova; osnovnik: pozitiv, komparativ in superlativ ◊ muz. pozitiv nekdaj majhne sobne, komorne ali cerkvene orgle ♪
  8.      pózitiven  in pozitíven -vna -o prid. (ọ̑; ȋ) 1. ki izraža, da je vrednost česa velika ali da je, obstaja: pozitivna kritika filma; pozitivna ocena takega ravnanja ga je vznemirila / imeti pozitiven odnos do česa; o njej imam pozitivno mnenje 2. ki izraža, vsebuje pritrditev, strinjanje, pritrdilen: odgovor je bil pozitiven; pozitivna rešitev prošnje 3. dober, sprejemljiv: pozitivnih pojavov med mladimi noče videti; pozitivne in negativne lastnosti; podpirati pozitivne pobude; publ. odigrati pozitivno vlogo / imeti pozitiven vpliv na koga / publ. pozitivni junak romana 4. ki prinaša koristi, ugodnosti: pozitivne posledice dežja v tem času / knjiž. pozitivne, svetle strani življenja dobre, prijetne 5. med. ki izraža, da iskano je: izid preiskave je pozitiven / izmeček je bil pozitiven 6. ki ga je mogoče dokazati, preveriti: pozitivno znanje / opirati se na pozitivna dejstva ◊ bot. pozitivni fototropizem pojav, da se rastlinski organi obračajo k svetlobi; ekon. pozitivna trgovinska bilanca trgovinska bilanca z manjšim uvozom kot izvozom; elektr. pozitivni pol elektroda za dovajanje električnega toka; pozitivna elektrina primanjkljaj elektronov na telesu; fiz. pozitivni delec delec, ki se v magnetnem polju, prečnem na smer gibanja, odkloni v dani smeri; pozitivni ion pozitivno naelektren ion; fot. pozitivni film film s posnetki, na katerih so svetla in temna mesta taka kot v resničnosti; barvni pozitivni film barvni film s posnetki, na katerih so barve take kot v resničnosti; kem. pozitivni element element, ki se pri elektrolizi izloča na katodi; mat. pozitivni predznak predznak, ki izraža, da je število večje od nič; pozitivno število število, večje od nič; med. pozitivni Rh faktor; šol. pozitivni učni uspeh učni uspeh brez negativnih ocen; pozitivna ocena ocena, ki izraža, da učenec obvladuje učno snov; šport. pozitivna razlika v golih razlika med večjim številom danih in manjšim številom dobljenih golov pózitivno in pozitívno prisl.: odgovoriti pozitivno; to bo pozitivno vplivalo na njuno razmerje; pozitivno naelektreni delci; pozitivno rešena prošnja; pisati šolsko nalogo pozitivno; sam.: o njem vedo veliko pozitivnega ♪
  9.      pozitivíst  -a m (ȋ) 1. filoz. predstavnik pozitivizma: empiristi in pozitivisti 2. kdor se zavestno omejuje na podatke, dejstva, ki jih je mogoče dokazati, preveriti: bil je pozitivist, zato tega ni mogel sprejeti ♪
  10.      pozitivístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pozitiviste ali pozitivizem: pozitivistična filozofija / pozitivistična miselnost / pozitivistična analiza; pozitivistično pisanje pozitivístično prisl.: pozitivistično usmerjen psiholog ♪
  11.      pozitivístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od pozitivist ♪
  12.      pozitivízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. filozofska smer, ki zanika vsako spoznanje, ki ga ni mogoče dokazati: pozitivizem in pragmatizem / logični pozitivizem filozofska smer, ki iz znanosti izključuje vse, česar ni mogoče preveriti 2. metoda, ki se zavestno omejuje na podatke, dejstva, ki jih je mogoče dokazati, preveriti: sociološki, znanstveni pozitivizem ♪
  13.      pózitivnost  in pozitívnost -i ž (ọ̑; ȋ) lastnost, značilnost pozitivnega: moralna pozitivnost človeka / pozitivnost in pravilnost teh načel ♦ elektr. pozitivnost magnetnega pola; mat. pozitivnost števila ♪
  14.      pozitívum  tudi pózitivum -a m (ȋ; ọ̑) knjiž. kar je pozitivno: to je edini pomembnejši pozitivum te knjige ♪
  15.      pozív  -a m (ȋ) 1. voj. uradna zahteva po prisotnosti na določenem mestu, opravljanju vojaških obveznosti: zaradi napetosti v odnosih med državama je prišlo do pozivov / mobilizacijski poziv; poziv na nabor // list s sporočilom o tem: dobiti, izročiti, poslati poziv 2. glasno izražena zahteva po a) prisotnosti: vsi so prišli na njegov poziv / telefonski poziv / knjiž. poziv v sili klic v sili b) kaki dejavnosti: na njegov poziv so dvignili roke / knjiž. poziv na pomoč klic na pomoč 3. glagolnik od pozvati: poziv k uporu; vzklikati gesla kot poziv na boj / poziv k sodelovanju / poziv na sodišče ● dekle na poziv zlasti v zahodnih deželah prostitutka, ki pride k moškemu na telefonski poziv ♪
  16.      pozívanje  -a s (í) glagolnik od pozivati: pozivanje k uporu, na boj / pozivanje reševalcev / pozivanje na pravne določbe ♪
  17.      pozívati  -am nedov. (í) navadno s prislovnim določilom 1. javno izražati željo, da kdo kaj stori, se česa udeleži: pozivati k uporu; pozivati ljudstvo na boj; prebivalce pozivajo, naj se udeležijo zborovanja / pozivati k delavnosti, disciplini / članek poziva k strpnosti 2. izražati zahtevo po a) prisotnosti na kakem mestu: pozivati na sodišče / pozivati fante k vojakom / mati poziva otroke domov kliče b) z glagolskim samostalnikom kaki dejavnosti: sodišče ga poziva za pričo / pozivati na pomoč klicati pozívati se zastar. sklicevati se: pozivati se na predpise / pozivati se na uglednega znanstvenika ♪
  18.      pozíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na poziv ali pozivanje: pozivni list / signalizirati pozivne znake ♦ elektr. pozivni generator generator nizkofrekvenčne napetosti v telefonskem aparatu za klicanje telefonskih naročnikov; šport. pozivni turnir tekmovanje najboljših namiznoteniških igralcev, na katerem se ugotavlja njihova kakovost ♪
  19.      pozívnica  -e ž (ȋ) knjiž. vabilo: pokazati pri vhodu pozivnico; prinesti s seboj pozivnico / poimenska pozivnica / sodna pozivnica // poziv: že prve dni vojne je dobil pozivnico ◊ ptt obvestilo klicani osebi brez telefona s podatki o naročenem telefonskem pogovoru na pošti ♪
  20.      poželjív  -a -o prid. (ȋ í) ki čuti, ima veliko željo po čem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: poželjiv moški; je zelo poželjiva // ki vsebuje, izraža tako željo: poželjiv pogled; imeti poželjive misli / poželjivi prsti so segli po sadju poželjívo prisl.: poželjivo gledati ♪
  21.      poželjívec  -vca m (ȋ) knjiž., ekspr. poželjiv človek: bil je znan poželjivec ♪
  22.      poželjívost  -i ž (í) lastnost, značilnost poželjivega: njegova poželjivost in lahkoživost / spolna poželjivost / poželjivost pogledov ♪
  23.      poživáliti se  -im se dov. (ā ȃ) ekspr. dobiti živalske lastnosti, značilnosti: v samoti se je poživalil poživáljen -a -o: poživaljen človek ♪
  24.      poživéti  -ím dov., požível (ẹ́ í) knjiž. krajši čas živeti: malo poživiš, pa moraš umreti / upam, da poživim še toliko, da ti povrnem dobroto ∙ star. poživi malo pri nas in si odpočij ostani ♪
  25.      poživílen  -lna -o prid. (ȋ) ki poživlja: poživilna pijača / poživilni učinek tablet ♪

   1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA