Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (1.851-1.875)



  1.      počívati  -am nedov., tudi počivájte; tudi počivála (í) 1. navadno daljši čas ne opravljati kake dejavnosti zaradi telesne sprostitve, okrepitve: mi bomo delali, vi pa počivajte; pogosto je moral počivati; dolgo je počival, pa se še ni odpočil / navadno počivamo pri tem studencu / bolnik naj čimveč počiva // ekspr. spati, ležati: vsa družina je že počivala; šel je počivat v svoj kabinet; sladko počivati // vznes., s prislovnim določilom biti pokopan: na tem pokopališču počiva naš veliki pesnik / kot napis na nagrobniku tukaj počiva naš oče / v medmetni rabi, v krščanstvu, ob spominu na umrle naj počiva v miru 2. biti v stanju neaktivnosti: pozimi veliko rastlin počiva / pustiti izrabljeno zemljo dalj časa počivati je ne obdelovati / ekspr. delo je spet počivalo ♦ gastr. testo naj pol ure počiva iz napravljenega testa naj se naredi pecivo čez pol ure // ekspr. ne biti v delovnem stanju: stroji počivajo / zadnje čase mlin večkrat počiva ne obratuje 3. ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, ležati: očetova glava je počivala na mehki blazini / njena roka je dolgo počivala v njegovi / mesto počiva na bregu / z oslabljenim pomenom na poljih počiva hladen mir 4. publ. temeljiti, sloneti: ta domneva počiva na dveh ugotovitvah; program vlade je počival na ekonomski doktrini ● ekspr. njegove oči najrajši počivajo na belih vrhovih najrajši jih gleda; knjiž., ekspr. počivati na lovorikah po uspehu, zmagi popustiti v prizadevanju; ekspr. tepli so ga, da so počivali nad njim zelo; preg. nesreča nikoli ne počiva vedno se lahko pripeti kaj slabega počivajóč -a -e: počivajoč človek; počivajoče mlinsko kolo; mirno počivajoč
  2.      počivkávati  -am nedov. () v presledkih čivkati: piščanci so v spanju rahlo počivkavali
  3.      podaljšljív  -a -o prid. ( í) ki se da, sme podaljšati: ta termin ni podaljšljivjur. podaljšljivi rok
  4.      podedljív  -a -o prid. ( í) ki se da podedovati: podedljiva pravica / podedljiva bolezen
  5.      podedljívost  -i ž (í) lastnost podedljivega: podedljivost lastnosti
  6.      podgrívka  -e ž () zool. lastovka, ki živi ob bregovih rek, Riparia riparia: cvrčanje podgrivk
  7.      podivjánec  -nca m (á) kdor v dejanju kaže jezo, togoto: zavarovati koga pred podivjancem
  8.      podivjánka  -e ž (á) kulturna rastlina, ki se razširi v naravi: konoplja je znana kot kulturna rastlina in podivjanka
  9.      podivjánost  -i ž (á) značilnost, stanje podivjanega: ustreliti psa zaradi podivjanosti / podivjanost sadnega drevja / podivjanost človeštva
  10.      podivjáti  -ám dov.) 1. začeti živeti svobodno v naravi: pes mu je ušel in podivjal / kulturne rastline lahko podivjajo 2. postati nekultiviran, neciviliziran: zaradi življenja v samoti je popolnoma podivjal // postati neobdelan, nenegovan: ni zmogel dela in vinograd mu je podivjal; vrt hitro podivja // ekspr. začeti bujno, nepravilno rasti, se razvijati: trte ni obrezal, zato je podivjala / živa meja je podivjala / nekatere vrtnice preveč podivjajo, če niso dovolj obrezane se preveč bujno razrastejo; pren. gospodarstvo je po vojni podivjalo 3. začeti divje, razposajeno tekati sem ter tja: otroci so ob pogledu na žogo podivjali; ko je psa izpustil z vrvice, je podivjal; splašena žival je podivjala // ekspr. začeti se zelo hitro premikati: avtomobil je na ravni cesti podivjal 4. priti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: namesto da bi se poboljšal, je še bolj podivjal; med vojno so nekateri ljudje popolnoma podivjali / slaba družba ga je podivjala // začeti v dejanju kazati svojo jezo, togoto: ni se mogel več premagovati in je podivjal; pri kartah je naravnost podivjal / podivjati od jeze // postati neukrotljiv, nediscipliniran: otroci so med počitnicami podivjali; pes mu je v naravi podivjal / letalo je zaradi nevihte podivjalo podivján -a -o: ukrotiti podivjanega konja; podivjani vojaki; zaraščen, podivjan vrt; raste kot kulturna rastlina ali pa podivjana
  11.      podkupljív  -a -o prid. ( í) ki se da podkupiti: podkupljiv čuvaj
  12.      podkupljívec  -vca m () ekspr. podkupljiv človek: odkriti, razkrinkati podkupljivca
  13.      podkupljívost  -i ž (í) lastnost podkupljivega človeka: pohlep po denarju in podkupljivost
  14.      podlíven  -vna -o prid. () teh., v zvezi podlivno vodno kolo vodno kolo z lopatami, s katerimi sega v vodo pod seboj
  15.      podnetljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki se (hitro) razvname: je podnetljiv človek / podnetljiv temperament
  16.      podoživéti  -ím dov., podožível (ẹ́ í) narediti, da postane doživljaj ponovno navzoč v mislih, zavesti: podoživel je grozo tistega trenutka; skušala je podoživeti srečo / v mislih je vse podoživela // čustveno dojeti: ob poslušanju je podoživela njihovo trpljenje podožívljen -a -o: podoživljeni dogodki podoživét -a -o: podoživeta zgodba
  17.      podoživétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od podoživeti: podoživetje vojnih grozot / podoživetje umetniškega besedila // kar kdo podoživi: v teh podoživetjih ni prave umetniške moči
  18.      podožívljanje  -a s (í) glagolnik od podoživljati: podoživljanje preteklosti / podoživljanje umetniškega dela
  19.      podožívljati  -am nedov. (í) delati, da postane doživljaj ponovno navzoč v mislih, zavesti: podoživljala je dogodke tistih let / v mislih je podoživljala svojo mladost // čustveno dojemati: podoživljala je njihovo trpljenje / podoživljati umetniško delo podoživljajóč -a -e: sedela je v sobi, podoživljajoč to, kar se je pravkar zgodilo
  20.      podredljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki se da podrediti: plašen in podredljiv otrok
  21.      podsmehljív  -a -o prid. ( í) knjiž. posmehljiv: postal je zbadljiv in podsmehljiv / njegov podsmehljivi glas podsmehljívo prisl.: podsmehljivo jo je pogledal
  22.      podsmehljívost  -i ž (í) knjiž. posmehljivost: njegova komaj opazna podsmehljivost / obraz mu je spreletela podsmehljivost / podsmehljivost njenih besed
  23.      podšív  -a m () kar je podšito: klobuk z usnjenim podšivom / redko podšiv plašča se je strgal podloga
  24.      podučljív  -a -o prid. ( í) star. poúčen: pogovor je bil zanimiv in podučljiv
  25.      pogodljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki zadene, zadeva: pogodljiva puščica / pogodljiv odgovor // duhovit, domiseln: pogodljiv dovtip, izrek / težko pogodljivo ozračje dojemljivo, razumljivo

   1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA