Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (17.623-17.647)


  1.      starešína  -e tudi -a m (í) 1. vodja družbene skupnosti: izbrati, odstaviti starešino; stal je pred mrkim, sivolasim starešino / plemenski, rodovni, vaški starešina // vodja kake skupnosti sploh: fantje so izbrali svojega starešino / starešina taborniškega odreda polnoleten tabornik, ki predstavlja in vodi taborniški odred 2. voj. vojaška ali civilna oseba, ki v oboroženih silah opravlja poveljniško ali kako drugo vodilno funkcijo: starešina enote; odnosi med vojaki in starešinami / aktivni, vojaški starešine; nižji, višji starešina / Zveza rezervnih vojaških starešin 3. starejši moški, ki vodi potek svatbe: starešina je nazdravil nevesti / prosil ga je za starešino // nar. vzhodno (poročna) priča: biti za starešino nevesti ♪
  2.      staréti  -ím nedov. (ẹ́ í) postajati star: zaradi manjšega števila otrok prebivalstvo stari / opazil je, da je začel stareti starati se; hitro, počasi stareti / njegovi izumi že starijo zastarevajo ♪
  3.      starín  -a m (ȋ) 1. zastar. star(ejši) človek: starini so se jezili na lahkomiselno mladino 2. ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja pripadnik konservativnejšega, navadno starejšega rodu: nasprotja med mladini in starini v slovenskih strankah ♪
  4.      starína  -e m (í) ekspr. starec: o sebi pravi, da je že starina; sivolas starina ♪
  5.      starína  -e ž (í) 1. predmet starinske vrednosti: kupovati, prodajati starine; dragocene starine; zbiralec starin / to mesto slovi po starinah starinskih hišah, zgradbah / ed. prodajati starino stare predmete // ekspr. star človek: tako pravijo modre starine // ed., ekspr. stari ljudje: mladina je posedla kar po tleh, starina pa po klopeh okoli peči 2. ed. vino, pridelano v prejšnjem letu, prejšnjih letih: piti starino; za posebne priložnosti so prihranili nekaj litrov starine // stara, dolgo časa nepokošena trava: živina ni marala jesti starine; pokositi starino po mejah 3. star. starinarnica: v nobeni starini ni dobil primernega cilindra 4. knjiž. daljna preteklost: ti običaji so se ohranili iz starine ◊ lingv. jezikovna starina arhaizem ♪
  6.      starínec  -nca m (ȋ) knjiž. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin: priseljenci so sprejeli navade starincev ♪
  7.      staríti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. starati: težko življenje ga hitro stari / imel je občutek, da se doma samo stari ♪
  8.      starobíten  -tna -o prid. (í ȋ) redko prvoten, star: starobitni prebivalci / starobitna domačija zelo stara ♪
  9.      stáročéh  -a m (ȃ-ẹ̑) pristaš češke konservativne stranke v 19. stoletju: mladočehi in staročehi ♪
  10.      starodávnost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost starodavnega: starodavnost izročila; starodavnost mesta 2. knjiž. daljna preteklost: v starodavnosti so bili tu širni gozdovi; siva starodavnost ♪
  11.      starodevíški  -a -o prid. (ȋ) ekspr. neživljenjski: starodeviški nazori ∙ ekspr. nosila je starodeviške obleke nemoderne, nesodobne ♪
  12.      stárokatóliški  -a -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na starokatoličane: starokatoliški škof / starokatoliška cerkev ♦ rel. starokatoliška vera katoliška vera, ki ne priznava papeževe nezmotljivosti ♪
  13.      starokopíten  -tna -o prid. (ȋ) 1. ki se v vsem drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov: starokopiten človek; naš oče je starokopiten; starokopitna gospodinja; preveč, zelo starokopiten 2. ki ima nesodobne, zastarele nazore: starokopiten vzgojitelj; v oblačenju je precej starokopiten // ekspr. nesodoben, zastarel: o vzgoji ima še starokopitne nazore; starokopitne metode poučevanja / ta časopis je starokopiten konservativen; starokopitna oprema stanovanja nemoderna, nesodobna ♪
  14.      stáronaséljenec  -nca m (ȃ-ẹ́) knjiž. prvotni prebivalec: mesto ima tri tisoč staronaseljencev; staronaseljenci in priseljenci ♪
  15.      starosélec  -lca m (ẹ̑) knjiž. prvotni prebivalec: staroselci so se umaknili v gorske predele; balkanski staroselci; raziskovati kulturo staroselcev; staroselci in priseljenci ♪
  16.      starosélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na staroselce: staroselski običaji; staroselska kultura / staroselsko prebivalstvo ♪
  17.      stároslovénec  -nca m (ȃ-ẹ́) pristaš konservativne smeri v slovenski politiki v 19. stoletju: politični nazori staroslovencev; mladoslovenci in staroslovenci ♪
  18.      stárost  stil. staróst -i ž (á; ọ̑) 1. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti: bati se starosti; vsi so mislili, da ne bo dočakal starosti; pripravljati se na starost; mirna, nadležna starost; visoka, ekspr. siva starost; bolezni starosti; strah pred starostjo ∙ starost ni radost starost za človeka ni prijetna; starost ne pride sama pogosto jo spremljajo težave // ta doba pri posameznem človeku: starost je preživela pri sestri na deželi; dogodki iz očetove starosti; ima lepo, prijetno starost / na starost, star. pod starost je beračil; v starosti se je ukvarjal s fotografiranjem // kar je značilno za to dobo: pri njej je starost nastopila prezgodaj; pravijo, da malo ljudi umre od starosti; boriti se proti prihajajoči starosti 2. čas, pretekel od rojstva koga ali nastanka česa: določiti, ugotoviti starost drevesa, rokopisa; v prošnji je moral navesti starost in izobrazbo; razvrstiti po starosti; povprečna starost prebivalstva; otroka enake, različne starosti; najprimernejša starost za učenje jezikov; moški srednje starosti / za svojo starost je velika; v tej starosti so se dekleta že možila / do starosti osemnajstih let je živel pri starših do osemnajstega leta; poročil se je pri starosti petdeset, petdesetih let ko je bil star petdeset let; otroci v starosti desetih let; v šolo je šel s šestimi leti starosti // velika mera tega časa: od starosti potemnela slika; zaradi starosti ga niso hoteli več zaposliti; doseči častitljivo, visoko starost; ekspr. patriarhalna starost ◊ psih. duševna ali mentalna starost otroka povprečna duševna zmogljivost otroka glede na druge otroke; kronološka starost otroka čas od otrokovega rojstva dalje ♪
  19.      stárosta  -e tudi -a m (á) navadno s prilastkom kdor je najstarejši in navadno najvplivnejši med delavci na določenem področju: umrl je starosta naših zgodovinarjev; zbrali so se pri starosti slovenskih planincev // knjiž. vodja kake skupnosti; starešina: za nasvet so vprašali svojega starosto ♪
  20.      stárosten  stil. starósten -tna -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na starost: a) na njem je opazila prve starostne znake; zdraviti starostne bolezni; starostna onemoglost, oslabelost; koža s starostnimi pegami / pisateljevo starostno delo je doseglo velik uspeh b) vsi njegovi starostni vrstniki so že poročeni / tekmovali so v treh starostnih razredih; prekoračiti predpisano starostno mejo; med njima je velika starostna razlika; učenci različne starostne stopnje starosti ◊ gozd. starostni prirastek ves prirastek lesa do določene starosti drevesa; jur. starostna pokojnina pokojnina, ki jo dobiva zavarovanec iz lastnega zavarovanja po izpolnitvi določene starosti in delovne dobe; starostno zavarovanje zavarovanje za starost; starostno zavarovanje kmetov zavarovanje kmetov, ki niso vključeni v splošno pokojninsko zavarovanje; med. starostni marazem; starostna amnezija; starostna bebavost; soc. starostna distribucija razvrstitev prebivalstva po starosti stárostno stil. staróstno prisl.: starostno se upokojiti; starostno mešana družba; starostno oslabel človek ♪
  21.      starosvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. 1. nanašajoč se na nekdanje (družbeno) življenje: starosvetni običaji ∙ knjiž. pisateljeva rojstna hiša je starosvetna zelo stara 2. nemoderen, nesodoben: starosvetna obleka, postelja / njegov oče je starosveten / starosvetni nazori nesodobni, zastareli ♪
  22.      starožíten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž. nanašajoč se na nekdanje (družbeno) življenje: zanimati se za starožitne običaje / raziskovati življenje starožitnih narodov starih, nekdanjih ∙ knjiž. mesto je ohranilo starožitno podobo starinsko ♪
  23.      starožítnost  -i ž (ȋ) knjiž. 1. nav. mn. predmet, stvar iz nekdanje materialne, družbene in duhovne kulture kakega ljudstva, naroda: proučevati starožitnosti; antične, slovanske starožitnosti ∙ knjiž. kupovati starožitnosti starine 2. daljna preteklost: raziskovati starožitnost; v starožitnosti so ljudje težko živeli ♪
  24.      stárši  -ev m mn., dv. tudi stárša, ed. stil. stárš (á ā) 1. mn. tudi dv. moški in ženska v odnosu do svojega otroka: starši imajo najmlajšega otroka najrajši; žena je ohranila priimek po starših; med vojno je izgubil oba starša; očetovi starši; ostareli, popustljivi starši; otrok brez staršev; pogovor s starši; zanj skrbijo kot pravi starši požrtvovalno / adoptivni starši // (živalski) samec in samica, ki imata mladiča: starša sta ves dan prinašala hrano mladičem; pes ima dobre lastnosti svojih staršev 2. moški in ženske, ki imajo otroka, otroke: starši morajo skrbeti za otroke; na sestanek je prišlo veliko staršev; predavanje za starše 3. v zvezi stari starši starši očeta ali matere: njegovi stari starši so že umrli; obiskovati stare starše 4. biol. moški in ženski osebek začetne generacije pri križanju: vzgojiti križance s pozitivnimi lastnostmi staršev ● žarg. biti dober starš mati, oče; krušni starši očim in mačeha; rednika, hranitelja; prvi starši po bibliji Adam in Eva ♪
  25.      stárt  in štárt -a m (ȃ) 1. šport. začetek plavanja, teka, vožnje (na tekmovanju): vaditi start; plavalka se že pripravlja na start; že pri startu je padel; dober, hiter start; start dirkača; dati znak za start / leteči start iz gibanja; mirujoči start iz mirujočega položaja; nizki start iz pokleka na eni nogi; visoki start iz stoječega položaja // natančno označen začetek tekmovalne proge: označiti start; pognati se s starta; poklicati tekmovalce na start; cilj in start 2. publ. začetek nastopanja, tekmovanja: košarkarska ekipa je na startu imela uspehe; dober start naših tekmovalcev na olimpijskih igrah // začetek kake dejavnosti sploh: omogočiti start izkoriščanja, raziskovanja rudnih bogastev / neugoden start za nov način poslovanja; uspešen start v izvozu / zadovoljiv start industrije v novem letu 3. žarg. odhod: start bo zgodaj zjutraj / potniki se morajo pred startom letala pripeti vzletom ● publ. odkritje pomeni start v novo obdobje začetek novega obdobja; publ. omogočiti mladini enak start v življenje enake začetne možnosti za življenje; publ. spremeniti cene na startu turistične sezone na začetku ◊ avt. hladni start hladni zagon ♪

   17.498 17.523 17.548 17.573 17.598 17.623 17.648 17.673 17.698 17.723  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA