Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (1.748-1.772)



  1.      ostvarljívost  -i ž (í) knjiž. uresničljivost, izvedljivost, izpolnljivost: ostvarljivost načrta; še sam ni verjel v ostvarljivost svoje zamisli
  2.      osupljív  -a -o prid. ( í) nav. ekspr. ki koga osupne: osupljiv prizor; osupljivi rezultati; osupljiva novica // zelo velik: dosegel je osupljiv uspeh; njegova odkritost je naravnost osupljiva osupljívo prisl.: osupljivo odgovoriti; osupljivo preprosto prikazati; fant je osupljivo priden
  3.      osupljívost  -i ž (í) nav. ekspr. lastnost, značilnost osupljivega: osupljivost novice, trditve
  4.      osvojljív  -a -o prid. ( í) 1. ki se da osvojiti: trdnjava je osvojljiva / stena je težko osvojljiva 2. redko osvajajoč: iz njega je žarela osvojljiva moč
  5.      otipljív  -a -o prid., otipljívejši ( í) 1. ki se da otipati: otipljiv izrastek na kosti; bula je otipljiva; to je resnica, otipljiva kakor kamen // ekspr. snoven, stvaren: poleg otipljivih dobrin so tudi neotipljive; zanj obstaja samo to, kar je otipljivo 2. ekspr. lahko ugotovljiv, zaznaven: prvi otipljivi rezultati, uspehi; njegov namen je otipljiv; ta napaka, razlika je prav otipljiva // prepričljiv, jasen: otipljiv dokaz, primer / otipljiv načrt uresničljivekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; ekspr. v pripovedovanju je skoraj plastično otipljiv nazoren otipljívo prisl.: otipljivo dokazovati, pripovedovati; sam.: nič otipljivega niso našli
  6.      otipljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost otipljivega: otipljivost predmetov, stvari / ekspr. otipljivost dokazov prepričljivost, jasnost
  7.      ovrgljív  -a -o prid. ( í) ki se da ovreči: ovrgljiva domneva, trditev; lahko ovrgljivo mnenje
  8.      ozdravljív  -a -o prid. ( í) ki se da ozdraviti: ozdravljiva bolezen, poškodba / težko ozdravljiv bolnik
  9.      ozdravljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost ozdravljivega: ozdravljivost tuberkuloze
  10.      ivčeváti  -újem nedov.) med. povzročati pravilno razporeditev, delovanje živcev kje:ivčevati mišice, organe / živec, ki oživčuje žrelo in požiralnik
  11.      ivéti  -ím dov., ožível (ẹ́ í) 1. postati (ponovno) živ: princeska v pravljici oživi / mrtvo oko spet oživi / spomladi narava oživi // začeti se gibati, premikati, kot da bi bil živ: lutke v njegovih rokah so oživele; sence na steni so oživele 2. postati živahen, dejaven: ob novici je vsa oživela; oživeti v pričakovanju dogodka / njen obraz je oživel // s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati razgiban, živahen: zvečer so ulice oživele; brezoseb. zunaj je naenkrat oživelo 3. ponovno se pojaviti, vzbuditi: v njem so oživeli spomini; sum je oživel v njegovi duši ivèl inivél -éla -o: oživela narava ívljen -a -o: v pričakovanju oživljen obraz; prisl.: fant je oživljeno nadaljeval
  12.      ivétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od oživeti:ivetje princeske v pravljici / oživetje notranje nemirnosti
  13.      ivítev  -tve ž () glagolnik od oživiti:ivitev utopljenca z umetnim dihanjem / oživitev gospodarstva / odrska oživitev dramskega besedila postavitev, uprizoritev
  14.      ivíti  -ím dov., ožívil ( í) 1. povzročiti, da postane kdo ponovno živ: mrtvih ni mogoče oživiti / oživiti ponesrečenca z umetnim dihanjem 2. povzročiti, da postane kdo bolj živahen, dejaven: ledena pijača ga je oživila; gostje so se polagoma oživili / hitra hoja mu je oživila kri // povzročiti, da kaj ponovno poteka ali postane intenzivnejše: njegov prihod je znova oživil pogovor / prizadevati si oživiti dejavnost društva / oživiti stare običaje 3. povzročiti, da postane kaj spet navzoče v zavesti; obuditi: dogodek je v njej oživil nekdanje občutke ívljen -a -o: zamrli so komaj oživljeni pogovori; oživljena narava; radost oživljenih src
  15.      ívljanje  -a s (í) glagolnik od oživljati: masaža srca in drugi ukrepi za oživljanje ponesrečenca / pomen vode za oživljanje puščav / oživljanje lutk / v njegovih delih zasledimo oživljanje antike
  16.      ívljati  -am nedov. (í) 1. povzročati, da postane kdo ponovno živ: mrtvih ni mogoče oživljati / oživljati ponesrečenca / pomlad oživlja naravo; rastlina se spet oživlja // nepreh. začenjati se gibati, premikati, kot da bi bil živ: sence na stenah so oživljale 2. povzročati, da postane kdo bolj živahen, dejaven: prijetna družba ga oživlja / toplota mu oživlja ude // nepreh. s pojavljanjem navadno večjega števila premikajočih se ljudi postajati razgiban, živahen: trg počasi oživlja; polje spet oživlja // povzročati, da kaj ponovno poteka ali postane intenzivnejše:ivljati trgovino / oživlja tradicijo 3. povzročati, da postane kaj spet navzoče v zavesti; obujati:ivljati stare spomine / rad oživlja preteklost 4. redko delati kaj bolj pestro, zanimivo; poživljati: stene oživlja nekaj slik in plastik ivljajóč -a -e: oživljajoči žarki sonca; oživljajoče ideje; oživljajoče se družbeno življenje
  17.      ívljenje  -a s () glagolnik od oživeti ali oživiti:ivljenje ponesrečenca / njeno duhovno oživljenje / gospodarsko oživljenje; oživljenje revolucionarnih idej
  18.      ívljenost  -i ž () lastnost, značilnost oživljenega:ivljenost stvari / svoje oživljenosti niso prikrivali
  19.      ivotvóriti  -im dov. (ọ̄) zastar. uresničiti, izpolniti:ivotvoril je več njegovih načrtov / oživotvoriti besedilo na odru uprizoriti
  20.      paliatív  -a m () 1. farm. sredstvo za začasno olajšanje bolečin ali za ublažitev bolezenskih znakov: bolniku so dali paliativ zaradi kašlja 2. knjiž., redko nepopolna, začasna rešitev: zanj je umik od ljubljenke le paliativ
  21.      paliatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na paliativ: paliativno sredstvo, zdravilo / paliativni ukrepi
  22.      pámetiva  -e ž (á) nar. dan, ko se tepežka, 28. december; tepežni dan: jutri bo pametiva / na pametivo so ga natepli z metlo // tepežkanje: šel je na pametivo
  23.      pámtivék  -a m (-ẹ̑) ekspr., v prislovni rabi, v zvezi od pamtiveka od zdavnaj, zelo dolgo: to je znano že od pamtiveka; lev velja že od pamtiveka za kralja živali / to je njena last od pamtiveka; biti od pamtiveka upornik
  24.      partitíven  in pártitiven -vna -o prid. (; ) knjiž. delen: partitivna krivda ♦ lingv. partitivni genitiv delni rodilnik; mat. partitivna množica delna množica
  25.      pásiv  -a m () lingv. glagolski način z osebkom kot ciljem dejanja, trpnik

   1.623 1.648 1.673 1.698 1.723 1.748 1.773 1.798 1.823 1.848  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA