Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (1.726-1.750)


  1.      opravičljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da opravičiti: opravičljiv izostanek; opravičljiva zamuda / opravičljiva pomota, radovednost / taki ukrepi so v danih razmerah opravičljivi / izostati brez opravičljivega vzroka zadostnega (za opravičilo) ♪
  2.      opravljív  -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) opravlja: opravljiva ženska / pog. tako pravijo opravljivi jeziki opravljivci ♪
  3.      opravljívec  -vca m (ȋ) kdor (rad) opravlja: zavrniti opravljivca ♪
  4.      opravljívka  -e ž (ȋ) ženska, ki (rada) opravlja: vaške opravljivke / ta novinarka je bila znana opravljivka ♪
  5.      opravljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost opravljivega človeka: ženska opravljivost ♪
  6.      opredeljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da opredeliti: vloga organa je kljub zakonskim določilom težko opredeljiva / lahko opredeljiv ženski lik ♪
  7.      opredeljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost opredeljivega: delna opredeljivost pojava ♪
  8.      oprhljív  -a -o prid. (ȋ í) star., v zvezi s trta ki se (rad) osipa: trte so letos oprhljive ♪
  9.      oprhljívost  -i ž (í) star. lastnost, značilnost trte, ki se (rada) osipa: zmanjševati oprhljivost ♪
  10.      oprijemljív  -a -o prid., oprijemljívejši (ȋ í) knjiž. 1. s čuti zaznaven: zakoni oprijemljivega sveta; pren. oprijemljiva zaznava, predstava // določljiv, opredeljiv: pojav je dovolj oprijemljiv / poiskati oprijemljiv primer 2. ki se rad oprime: oprijemljivo blago oprijemljívo prisl.: spomin je oprijemljivo blizu; sam.: rad bi kaj oprijemljivega ♪
  11.      oprijemljívost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost oprijemljivega: oprijemljivost dokaza ♪
  12.      oprostljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da oprostiti: oprostljiva nerodnost / oprostljiva zamuda opravičljiva; oprostljivo ravnanje odpustljivo ♪
  13.      opŕtiv  prisl. (ŕ) star., pri prenašanju bremena, navadno s pasom čez rame na hrbtu: oprtiv nesti vrečo; krošnjar prenaša blago oprtiv (v košu) / lovec zadene srno oprtiv na rame ♪
  14.      óptativ  -a m (ọ̑) lingv., v nekaterih jezikih naklon, ki izraža željo govorečega: stavek v optativu ♪
  15.      osipljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se rad osipa, odpada: te rože imajo osipljivo cvetje ♪
  16.      osív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž., navadno v zvezi z lasje, brada nekoliko siv: osivi lasje; osiva brada / osiv moški ♪
  17.      osivélost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje osivelega: osivelost las / zgodnja osivelost ♪
  18.      osivéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. navadno v zvezi z lasje, brada postati siv: brada mu je osivela; lasje osivijo / knjiž. obraz ji je osivel 2. dobiti sive lase: od strahu osiveti; v njegovi družini so vsi zgodaj osiveli 3. knjiž. postarati se: zdaj sem osivel in veselja ni več ∙ knjiž., ekspr. v tej službi je osivel zelo dolgo je (bil) v tej službi osivèl in osivél -éla -o: osiveli lasje; že osivel moški ♪
  19.      ostentatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. izzivalen, kljubovalen: njegov ostentativni odhod jih je preplašil; postavljal se je z ostentativnim zanikovanjem družbenih norm ostentatívno prisl.: ostentativno poudarjati; mladina je ostentativno zapustila dvorano ♪
  20.      ostrašljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki ostraši: zaradi ostrašljivih besed se ni upal lotiti dela ♪
  21.      ostrívec  -vca m (ȋ) lingv. grafično znamenje za dolgi naglašeni samoglasnik ali za rastočo intonacijo: zaznamovati z ostrivcem; krativec in ostrivec ♪
  22.      ostvarljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. uresničljiv, izvedljiv, izpolnljiv: ostvarljivi načrti; letni plan ni ostvarljiv; ostvarljive ideje / njegove želje niso ostvarljive / možnosti za to so težko ostvarljive dosegljive ♪
  23.      ostvarljívost  -i ž (í) knjiž. uresničljivost, izvedljivost, izpolnljivost: ostvarljivost načrta; še sam ni verjel v ostvarljivost svoje zamisli ♪
  24.      osupljív  -a -o prid. (ȋ í) nav. ekspr. ki koga osupne: osupljiv prizor; osupljivi rezultati; osupljiva novica // zelo velik: dosegel je osupljiv uspeh; njegova odkritost je naravnost osupljiva osupljívo prisl.: osupljivo odgovoriti; osupljivo preprosto prikazati; fant je osupljivo priden ♪
  25.      osupljívost  -i ž (í) nav. ekspr. lastnost, značilnost osupljivega: osupljivost novice, trditve ♪

   1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA