Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (16.401-16.425)


  1.      sábljarka  -e ž (ȃ) zool. 1. močvirska ptica z dolgimi nogami in dolgim, nekoliko navzgor ukrivljenim kljunom, Recurvirostra avosetta: prosenka in sabljarka 2. sladkovodna riba s skoraj ravnim hrbtom in sabljasto usločenim trebuhom, Pelecus cultratus ♪
  2.      sábljast  -a -o prid. (ȃ) podoben sablji: sabljasti listi; krive, sabljaste veje / imel je sabljaste noge ♦ vet. sabljasti rep psa; sabljasta stoja stoja pri živalih, zlasti kravah, z zelo upognjenim skočnim sklepom zadnjih nog ♪
  3.      sáden  -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na sad ali sadje: sadne koščice, pečke / škropiti proti sadnim škodljivcem / sadni vrt sadovnjak; sadna drevesnica; sadne sadike; sadne sorte, vrste; obrezovati sadno drevje / sadni mlin; sadna stiskalnica, sušilnica, škropilnica; sadne škarje / sadni pridelek; dobra sadna letina / sadni jogurt; uporabljati sadni kis; sadni sok; sadna kaša gosta jed iz pretlačenega sadja; sadna pita, torta ◊ agr. sadna drozga zmečkano, zmleto sadje; sadno pleme sadna drevesa, ki so nastala s križanjem različnih vrst istega rodu; sadno vino povreti mošt iz sadja; gastr. sadna juha juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom; sadna kupa sadje s smetano, sladoledom, servirano navadno v kozarcih; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; kem. sadni sladkor fruktoza; teh. sadna centrifuga ♪
  4.      sadíst  -a m (ȋ) psiht. kdor doživlja (spolni) užitek, kadar muči, ponižuje koga: je velik sadist; sadist in masohist / erotični sadisti ♪
  5.      sadízem  -zma m (ȋ) psiht. doživljanje (spolnega) užitka osebe, kadar muči, ponižuje koga: biti nagnjen k sadizmu; sadizem in masohizem // knjiž., s prilastkom naslada ob tuji bolečini: moralni sadizem / umor iz sadizma ♪
  6.      sádje  -a s (á) 1. več sadov, sadovi: sadje se medi, zori; obirati, prebirati, skladiščiti sadje; črvivo, gnilo, kislo, nezrelo sadje; kuhano, surovo, sveže sadje; predelava sadja v mošt; gajbica za sadje; hladilnica, stiskalnica, sušilnica za sadje; sadje in zelenjava / konzervirati, sušiti, vkuhavati, vlagati sadje / kosmulja, ribez in drugo jagodičasto sadje; jesensko, poletno, zgodnje sadje; južno sadje ki uspeva v južnejših, toplejših krajih; koščičasto, pečkato sadje; moknato sadje izsušeno, krhko (zaradi prezrelosti); namizno sadje ki je boljše, izbrane vrste; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje; madeži od sadja ♦ agr. lupinasto sadje ki ima trd, suh ovoj; gastr. kandirano sadje prepojeno z gosto sladkorno raztopino 2. sadno drevje: po nižinah je sadje že odcvetelo; sadje je dobro obrodilo; po toči si sadje dolgo ni opomoglo ♪
  7.      sadomasohízem  in sadomazohízem -zma m (ȋ) psiht. doživljanje (spolnega) užitka ob mučenju, poniževanju osebe, ki ob tem tudi sama uživa ♪
  8.      sadrénka  -e ž (ẹ̄) bot. vrtna ali divja rastlina z zelo razraslim steblom in drobnimi belimi, rožnatimi cveti, Gypsophila: gojiti sadrenke / vrtna sadrenka pajčolanka ♪
  9.      safári  -ja m (ȃ) tur. večdnevno skupinsko potovanje zlasti po Afriki z možnostjo lova ali fotografiranja velikih divjih živali: iti na safari v Kenijo / lovski, turistični safari; neskl. pril.: obl. safari obleka, srajca športna obleka, srajca z našitimi žepi in dvojnimi šivi ♪
  10.      sagitálen  -lna -o prid. (ȃ) anat. ki poteka pravokotno na čelo: sagitalni šiv ♪
  11.      ságovec  -vca m (ȃ) bot. tropsko drevo, iz stržena katerega se pridobiva sago, Metroxylon: sagovci in kruhovci ♪
  12.      sáhib  -a m (ȃ) zlasti v indijskem okolju, spoštljivo naslov za Evropejca: pričakovali so sahiba // naslov za pomembno osebnost ♪
  13.      sàj  in saj vez. (ȁ) 1. v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: takoj bom vse uredil, saj je to moja dolžnost; poznaš jo, saj je hodila s teboj v šolo / z velelnikom: jej, saj si gotovo zelo lačen; ne hodite ven, saj lije kot iz škafa / ne bom je predstavljal, saj jo tako in tako poznate / nihče te ne bo podil od doma. Saj sem jaz gospodar; ne obupavaj! Saj si bila vedno pogumna // za izražanje dejstva, da je vsebina vezniškega stavka vzrok dogajanja v predhodnem stavku: izgubila sva se, saj ni bilo nobene prave poti; bil je utrujen, saj je imel za seboj naporen dan; njeni prošnji so ugodili, saj se jim je smilil otrok 2. za izražanje nasprotja s prej povedanim: daj mu kozarec vina. Saj je že pil; pokliči očeta! Saj ga ni doma / elipt. pravite, da so užaljeni. Saj nimajo biti za kaj / nejevoljen boš, pa saj si hotel vedeti resnico 3. nav. ekspr. za izražanje vzročno-posledičnega razmerja: brez plašča hodiš, saj se boš prehladil; prehitro voziš. Saj se boš še kam zaletel 4. v prislovni rabi, navadno okrepljen izraža podkrepitev trditve: zakaj se zdaj razburjate? Saj sem rekel, da ne bo šlo; prizadeva si vpeljati red. Saj ne ve, česa se je lotil; privoščimo ji srečo. Saj kdo bi jo bolj zaslužil kot ona / elipt.: boš ostal pri nas? Saj kaj bi brez tebe; kako naj zdaj odidem? Saj zato pa / ni naredil izpita? Saj če bi povedal le polovico, bi bilo dovolj 5. v prislovni rabi izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: torej je priznal. Saj mu ni preostalo nič drugega; v redu, saj rajši vidim, da ostaneš doma / obleko si boš zmočila. Saj je vseeno // ekspr., v prislovni rabi, včasih okrepljen izraža samoumevnost: saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš; ne smej se, saj veš, kakšne so stvari v resnici / saj menda ne boš huda, če prisedem; tega mu nikar ne povej. Pa saj bo zvedel od drugih; vsi trije so prišli k meni pa ... saj ste jih videli / to je pravil tisti burkež, saj vem, da ga poznate 6. v medmetni rabi izraža soglasje, (zadržano) pritrjevanje: niso več daleč. Saj, vsak hip lahko pridejo mimo; ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo; inženir hoče postati. Saj, če se bo pridno učil / pozabili so na obljube. Saj, saj, nikoli jih ne izpolnijo; prikimal je, češ, saj, saj, kako ne bi razumel // v zvezi z res opozarja na trditev v dostavku: kaj pa ona? Saj res, nje ne smemo pozabiti; sinoči nisem mogel priti. Saj res, povej mi vendar, kako je bilo / jo boš pustil sámo doma? Saj res, z menoj pojde ● ekspr. se ga je končno le odkrižala? Saj to je (tisto), sploh se ga ni poudarja zanikanje prej povedanega; ekspr. saj ni, da bi človek pravil ni potrebno, ni vredno praviti; ekspr. bi še kos potice? Saj ni treba izraža zadržano sprejemanje česa; pog. pridi no brž! Saj že grem izraža zadržano, nejevoljno izpolnjevanje dejanja; pog. saj nič ne rečem, odgovoril bi ji pa že lahko poudarja omilitev povedanega ♪
  14.      sájav  -a -o prid. (á) 1. črn, umazan od saj: sajav strop / sajav obraz ∙ star. sajavo perje vrabcev sivo rjavo 2. poln saj; sajast: sajav plamen ♪
  15.      sájavost  -i ž (á) lastnost, značilnost sajavega: sajavost sten / stopnja sajavosti ◊ agr. sajavost hmelja, jabolk glivična bolezen, pri kateri nastanejo na listih, sadežih črnkaste lise; vet. sajavost kožna bolezen z večjimi izpuščaji pri sesnih prašičkih ♪
  16.      sakrabólski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. ki izraža nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: ta sakrabolska ženska je vse pokvarila; jezi me to sakrabolsko vreme / kot psovka sakrabolski osel, priti bi moral že včeraj sakrabólsko prisl. zelo, močno: sakrabolsko se je poznalo, da je prišel k hiši ta človek ♪
  17.      sakraménski  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. 1. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: ta sakramenski fant spet razgraja; tri leta sem prebil v tej sakramenski luknji / kot psovka sakramenska frklja 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: to je bila sakramenska smola sakraménsko prisl.: bilo je sakramensko mrzlo ♪
  18.      sakrosánkten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. nedotakljiv, svet: njegova oseba je sakrosanktna / imel je sakrosankten položaj ♪
  19.      sakrosánktnost  -i ž (ȃ) knjiž. nedotakljivost, svetost: omajati sakrosanktnost koga / sakrosanktnost pogodbe ♪
  20.      salabólski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. 1. ki izraža nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: ti salabolski otroci / te salabolske malenkosti mi vzamejo dosti časa 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: to je bila res salabolska smola salabólsko prisl.: na to je treba salabolsko paziti; bilo je salabolsko vroče ♪
  21.      salaménski  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. 1. ki izraža nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: salamenska ženska mu ne da miru / peljal je po tistih salamenskih klancih 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: v tej salamenski vročini ne more delati / pri dekletih ima salamensko srečo salaménsko prisl.: morali bomo salamensko paziti; plašč je bil salamensko drag ♪
  22.      salangána  -e ž (ȃ) zool. v jugovzhodni Aziji živeča, lastovki podobna ptica, ki gradi gnezdo iz lepljivega izločka podjezične žleze, Collocalia fuciphaga ♪
  23.      sálaš  -a m (ȃ) zlasti v madžarskem okolju posestvo s hišo in gospodarskimi poslopji daleč od gospodarjevega bivališča: lastniki salašev ♪
  24.      sáldo  -a m (ȃ) fin. razlika med vsoto vpisov v breme in v dobro na kontu: izračunati saldo / debetni saldo; terjatveni saldo; saldo tekočega računa stanje denarnih sredstev na tekočem računu; pren. vse življenje sem se mučil in kakšen je saldo ◊ ekon. saldo plačilne bilance s tujino razmerje med vrednostjo izvoza in uvoza; soc. migracijski saldo razlika med številom priselitev in številom odselitev ♪
  25.      salicíl  -a m (ȋ) nekdaj bel kristalen prah za konzerviranje živil, razkuževanje: potresti živilo s salicilom ♪

   16.276 16.301 16.326 16.351 16.376 16.401 16.426 16.451 16.476 16.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA