Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (16.148-16.172)


  1.      rezervoár  tudi rezervár -ja m (ȃ) zaprt prostor ali posoda za shranjevanje navadno večjih količin plina, tekočine; zbiralnik, hranilnik: polniti rezervoar; zgraditi rezervoar; bencinski, naftni rezervoar; rezervoar za gorivo; pren. rezervoar moči ∙ ekspr. ta ribnik je pravi rezervoar rib v njem je veliko rib; publ. rezervoar delovne sile vir ♪
  2.      rezidénca  -e ž (ẹ̑) uradno prebivališče državnega voditelja ali visokega državnega funkcionarja: sezidati razkošno rezidenco; kraljeva rezidenca; rezidenca predsednika republike / poletna, zimska rezidenca ● ekspr. v četrtem nadstropju imam svojo rezidenco stanujem; zastar. rezidenca pokrajine glavno mesto ♪
  3.      rezidenciálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. namenjen za bivanje, stanovanje; bivalen, stanovanjski: izdelati načrt za rezidencialne dele mesta; rezidencialno območje ♪
  4.      rezidénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na rezidenco: rezidenčno pročelje / rezidenčna palača 2. knjiž. namenjen za bivanje, stanovanje; bivalen, stanovanjski: rezidenčna četrt ♦ jur. rezidenčna dolžnost dolžnost določenih delavcev, da trajno prebivajo v kraju službovanja ♪
  5.      rezílo  -a s (í) 1. kovinski del priprave, orodja, s katerim se reže: brusiti rezilo; izdelovati rezila; sablja z dolgim, zakrivljenim rezilom; rezilo kose, sekire, srpa; prodajati rezila za obliče // oster, nabrušen rob tega dela: rezilo se je skrhalo; rezilo in hrbet noža; ostro, topo rezilo 2. priprava, orodje za rezanje, obdelovanje: z ostrimi rezili lupiti šibje; prazgodovinska kamnita rezila; usnjarsko rezilo; rezilo za britje ◊ med. elektrodno rezilo elektroda, ki se uporablja kot rezilo; strojn. navojno rezilo orodje za vrezovanje zunanjih navojev; teh. diamantno rezilo priprava za rezanje stekla z diamantno konico ♪
  6.      rezína  -e ž (í) 1. navadno s prilastkom odrezan kos, košček snovi, živila v ploščati obliki: pojedel je tri rezine slanine; debela, tanka rezina telečjega mesa / ocvrte kruhove rezine / kremna rezina slaščica iz maslenega testa in kreme / narezati na rezine 2. biol. košček tkiva, pripravljen za mikroskopiranje: obarvati, pripravljati rezine 3. ed., nar. deli rozg, odrezani pri obrezovanju; rožje: pobirati rezino / trtna rezina ♪
  7.      rezisténca  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. dejavnost, s katero se kdo upira, brani, nasprotuje; odpor: protifašistična rezistenca / pasivna rezistenca / vdati se brez rezistence // odporniško gibanje: pripadnik francoske rezistence 2. odpornost: povečati rezistenco proti boleznim ♪
  8.      rezkálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rezkanje: rezkalno orodje / rezkalni stroj; rezkalna glava orodje z zamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik ♪
  9.      rezkálo  -a s (á) strojn. orodje z nezamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik: rezkala za različne obdelave ♪
  10.      rézkar  -ja m (ẹ̑) strojn. orodje z nezamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik: rezkarji za različne obdelave / čelni rezkar za rezkanje čelnih ploskev ♪
  11.      rezljáj  -a m (ȃ) količina snovi, živila, ki se naenkrat odreže: majhen rezljaj; rezljaj kruha ♪
  12.      rezník  -a m (í) agr. 1. nož z zakrivljenim rezilom, zlasti za obrezovanje trt: obrezovati trte z reznikom 2. po obrezovanju preostali del mladike, navadno z dvema do pet očesi: reznik na trsu / kratki reznik z dvema do tremi očesi / odrezati trto na reznik ♪
  13.      rezonírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. razmišljati, razglabljati: rezonirati o življenju; trezno rezonirati / glavni junak v drami ves čas rezonira in deklamira modruje; začel je rezonirati z utrujenim glasom razpravljati ♪
  14.      rezultírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. 1. izvirati, izhajati: bolnikove duševne težave rezultirajo iz vojnih doživetij / sodba o umetniški vrednosti dela rezultira iz natančne analize je nastala na podlagi natančne analize 2. kazati, izražati: podatki ne rezultirajo dejanskega stanja ♪
  15.      rézus  -a m (ẹ̑) zool. manjša opica z zelenkasto dlako in rdečo zadnjico, ki živi v Aziji, Macaca mulatta: krdelo rezusov ♪
  16.      réža  -e ž (ẹ́) ozka odprtina, ki nastane, če se kaj s čim ne stika: les se suši, zato se reže večajo; zadelati reže v podu; reže med opekami; reža pod vrati // ozka odprtina sploh: vreči kovanec v režo glasbenega avtomata; reža poštnega nabiralnika; reža na glasovalni skrinjici / redko skozi režo v vratih je gledala na cesto razpoko, špranjo ◊ alp. reža podolžna razpoka v skalovju; bot. listne reže odprtine v povrhnjici, ki uravnavajo izhlapevanje vode in izmenjavo plinov; grad. reža presledek med dvema gradbenima elementoma; fuga; zool. škržna reža vsaka od petih odprtin pred prsnimi plavutmi, skozi katere odteka voda, ki obliva škrge ♪
  17.      režáj  -a m (ȃ) ekspr. izraz obraza, navadno močno raztegnjene ustnice, ki kaže a) veselje, radost: njegov režaj bi vsakogar spravil v dobro voljo / ustnice so se mu razširile v vesel režaj b) negativen, odklonilen odnos: nesramen, porogljiv režaj / brezzoba usta so se raztegnila v hudoben režaj ♪
  18.      režáti  -ím nedov., rêži in réži; rêžal in réžal (á í) 1. imeti režo, reže: čevlji so režali, ker so popustili šivi; škafi režijo / zemlja reži od suše je razpokana // navadno s prislovnim določilom biti ozko odprt: odprtina čedalje bolj reži; rana zelo reži 2. kazaje zobe oglašati se z zamolklim, grozečim glasom: pes, zver reži / volk je režal na žrtev; pren. iz jame je režala v nas človeška lobanja 3. slabš. govoriti z odsekanim, zadirčnim glasom: z njim se ni mogoče pogovarjati, samo reži; če se je razburila, je še bolj režala kot sicer // s predlogom odsekano, zadirčno govoriti s kom: režal je na mater; ves dan je režala vanjo; režati nad kom 4. ekspr. biti z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: v nas so režala prazna okna hiše; pred nami reži prepad režáti se ekspr. s široko odprtimi usti se zelo glasno smejati: vojaki so se šalili in se režali; dobrodušno, veselo se režati ∙ nizko reži se kot pečen maček zelo // slabš. smejati se, posmehovati se: kaj se mi pa režiš; režali so se njegovi nerodnosti režèč -éča -e: režeč se je prišel v sobo; režeč pes ♪
  19.      režím  -a m (ȋ) 1. način vodenja, upravljanja kake organizirane skupnosti, zlasti države: nasilno spremeniti režim; s cenzuro in policijskim režimom onemogočati napredek / absolutistični, totalitarni režim; demokratični režim / odpraviti diktaturo kot obliko političnega režima; države z različnimi režimi // nav. slabš. oblast, organi oblasti: režim ga preganja; govoriti proti režimu; režimi predvojne Jugoslavije vlade 2. navadno s prilastkom s predpisi, pravili določen način življenja, ravnanja: poostriti režim; za politične zapornike so vpeljali poseben režim; bolnišnični, jetniški režim; režim v internatu // s predpisi, pravili določen način potekanja česa, navadno kake dejavnosti: prometni, študijski režim; spremenili so režim parkiranja; režim vzgoje; pogodba o režimu plovbe po Donavi ◊ ekon. devizni režim s predpisi določen način zunanjetrgovinskega poslovanja; geogr. padavinski režim povprečen razpored količine in oblike padavin med letom; rečni režim povprečno spreminjanje višine vodne gladine reke med letom ♪
  20.      Rh  [èrhá] neskl. pril. (ȅ-ā) med., kratica, v zvezi Rh faktor Rhesus faktor: ugotavljati Rh faktor; negativni, pozitivni Rh faktor ♪
  21.      Rhésus  [rezus] neskl. pril. (ẹ̑) med., v zvezi Rhesus faktor in rhesus faktor lastnost človeških eritrocitov, da morejo povzročiti v krvi, ki te lastnosti nima, tvorjenje proti sebi delujočih protiteles: imeti pozitiven Rhesus [Rh] faktor ♪
  22.      ríba  -e ž (í) 1. vodna žival, ki diha s škrgami in se premika s plavutmi: v potoku plavajo ribe; riba se je ujela na trnek; loviti ribe; ploščata, rdečkasta, spolzka riba; gojenje, pogin, predelava rib; jate, vlaki rib; molči, plava kot riba; to potrebujem kot riba vodo zelo; premetaval se je kot riba na suhem, v mreži; gladek, nem, zdrav kot riba / čistiti, otrebiti ribe; peči ribe; konzervirane, sveže, užitne ribe / jesti ribe; pog. iti v gostilno na ribe / akvarijske, morske, rečne, sladkovodne ribe; leteče ribe z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, ki se lahko premikajo, letajo nad vodno gladino / poljud. kit je največja morska riba morski sesalec 2. ekspr., navadno s prilastkom oseba, ki ima v kaki organizaciji, dejavnosti, zlasti negativni, pomen, vlogo, kot jo določa prilastek: pri kontroli so ujeli nekaj mednarodnih rib; velike ribe se obdavčenju izognejo 3. meso z zunanjega dela govejega plečeta brez kosti: razrezati ribo v zrezke / plečna riba // meso s svinjskega hrbta brez kosti: pripraviti ribo kot pečenko ● ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat in ribam gost je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat in ribam gost bi umrli, se ubili; ekspr. to je mrzlokrvna riba (spolno) hladna ženska; ekspr. kakšna računarska riba si hladen, brezčustven človek; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo, v vodi ugodno, prijetno; riba mora plavati (trikrat: v vodi, v olju in v vinu) kadar se jedo ribe, se pije vino; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi ◊ astr. Ribi dvanajsto ozvezdje živalskega kroga; etn. riba faronika po ljudskem verovanju bitje v obliki ribe, ki nosi na hrbtu svet; gastr. bela riba morska riba boljše vrste; plava riba morska riba navadno slabše vrste; rib. ribe prijemajo; tisk. riba znak, črka neustreznega tipa v stavku; zool. električne ribe ribe, ki v telesu ustvarjajo električno napetost; riba selivka riba, ki se ob drsti seli ♪
  23.      ribárjenje  -a s (á) glagolnik od ribariti: ribarjenje ga veseli; pravica do ribarjenja; priprava za ribarjenje / divje ribarjenje; ribarjenje s trnkom ∙ ekspr. ribarjenje v kalnem izrabljanje neurejenih razmer za dosego cilja ♪
  24.      ríbati  -am nedov. (ȋ) 1. s premikanjem po ribežnu delati iz živila majhne kose, dele: ribati repo, zelje; ribati sir / ribati na lističe 2. čistiti z drgnjenjem s trdo krtačo po površini, navadno mokri: ves dan je ribala in pospravljala; ribati pod, stopnice / ribati kuhinjo / ribati na suho 3. ekspr. drgniti: desnico je ribal ob hlače; ribati ozeble roke s snegom; z obema rokama si je ribal obraz / dekle si je ribalo zaspane oči melo ríbati se pog. nasprotovati si, prepirati se: še vedno se ribajo med seboj ríban -a -o: riban hren; ribana repa ♦ gastr. ribana kaša kaši podobna jušna zakuha iz rezančnega testa ♪
  25.      ríbezov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ribez: ribezovi nasadi / ribezov sok; ribezovo vino ♦ agr. ribezova rja glivična bolezen na ribezovih listih, ki se kaže v obliki prašnatih kupčkov, dlakaste prevleke ♪

   16.023 16.048 16.073 16.098 16.123 16.148 16.173 16.198 16.223 16.248  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA