Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (15.773-15.797)


  1.      razpéti  -pnèm dov., razpél; nam. razpét in razpèt (ẹ́ ȅ) 1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino zaradi opravljanja svoje funkcije: razpeti dežnik, pahljačo; razpeti jadro; ribiči so razpeli mreže; padalo se ni hotelo razpeti / nad plesiščem so razpeli platneno streho / razpeti šotore po ravnini 2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razpeti roke / ptič razpne peruti / razpeli so ga na križ privezali, pribili nanj z razpetimi rokami 3. narediti, da kaj ni več zapeto, speto: ranjencu so razpeli obleko, da je lažje dihal; razpel se je, ker mu je bilo vroče / razpeti (si) lase ● ekspr. ladja je že razpela jadra odplula; šalj. še o pravem času je razpel jadra odšel; pesn. noč je razpela svoja krila znočilo se je; ekspr. povsod je razpel svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja razpéti se knjiž., s prislovnim določilom 1. pojaviti se, navadno v obliki loka: nad dolino se je razpela mavrica 2. razprostreti se: čez nebo se je razpel črn oblak razpét -a -o: razpet dežnik; razpeti lasje; šotori, razpeti po ravnini; fant v razpeti srajci; nad mestom je bila razpeta mavrica ∙ knjiž. pesnik je bil vse življenje razpet med dvema skrajnostma je trpel zaradi neskladja, nasprotij ♪
  2.      razpíhati  -am dov., tudi razpihájte; tudi razpihála (í) 1. s pihanjem povzročiti, da kaj močneje zagori, zažari: razpihati ogenj, žerjavico // ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročiti, da postane kaj slabega, negativnega močnejše, večje: to je samo razpihalo njegovo jezo, strast 2. s pihanjem povzročiti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: veter je razpihal oblake; razpihati kosme vate po prostoru razpíhan -a -o: razpihana žerjavica ♪
  3.      razpihováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s pihanjem povzročati, da kaj močneje zagori, zažari: razpihovati ogenj, žerjavico // ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročati, da postane kaj slabega, negativnega močnejše, večje: razpihovati sovraštvo 2. s pihanjem povzročati, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: veter je razpihoval seme ♪
  4.      razpís  -a m (ȋ) javna objava, s katero se iščejo kandidati a) za opravljanje del in nalog: objaviti razpis za direktorja, učitelja; prijaviti se na razpis; razpis v Delu / javni razpis b) za prevzem določenega dela: razpis gradbenih del / razpis za radijsko igro / udeležiti se razpisa // javna objava, da bo kaj potekalo v določenem času, pozivajoč k udeležbi: razpis tekmovanja // list s tako objavo: pritrditi razpis na oglasno desko ♪
  5.      razpísati  in razpisáti -píšem dov., razpíšite (í á í) javno objaviti, da se iščejo kandidati a) za opravljanje del in nalog: razpisati mesto upravnika b) za prevzem določenega dela: razpisati gradbena dela / razpisati štipendije / razpisati natečaj // javno objaviti, da bo kaj potekalo v določenem času, pozivajoč k udeležbi: razpisati šahovsko prvenstvo za posameznike; razpisati volitve / razpisati sejo, zbor sklicati ● razpisati nagrado za najboljšo radijsko igro javno objaviti, da bo najboljša radijska igra nagrajena ◊ jur. razpisati obravnavo; razpisati posojilo javno pozvati organizacije, posameznike k dajanju posojila razpísati se in razpisáti se nav. ekspr. veliko napisati: v svojem zadnjem pismu se je razpisal; razpisal se je o teh vprašanjih; na dolgo in široko se razpisati razpísan -a -o: prijaviti se na razpisani natečaj; potegovati se za razpisana dela in naloge ∙ na njegovo glavo je razpisana nagrada kdor bo omogočil, da bo iskani aretiran, bo dobil nagrado ♪
  6.      razpisováti  -újem nedov. (á ȗ) javno objavljati, da se iščejo kandidati a) za opravljanje del in nalog: razpisovati nova, prosta delovna mesta b) za prevzem določenega dela: razpisovati gradbena dela / razpisovati štipendije // javno objavljati, da bo kaj potekalo v določenem času, pozivajoč k udeležbi: razpisovati tekmovanja; razpisovati volitve razpisováti se nav. ekspr. veliko pisati: v knjigi se avtor razpisuje o teh vprašanjih; na dolgo in široko se razpisovati ♪
  7.      razplájanje  -a s (á) knjiž. razmnoževanje: preprečiti razplajanje kake živali ♪
  8.      razplájati  -am nedov. (á) knjiž. razmnoževati: razplajati živali; razplajati se z jajčeci ♪
  9.      razplastênost  in razplástenost -i ž (é; ȃ) knjiž. razslojenost: družbena razplastenost prebivalstva ♪
  10.      razplastíti  -ím in razplástiti -im dov., razplástil (ȋ í; ā ȃ) knjiž. razdeliti na plasti: veter je razplastil meglo / uprizoritev so razplastili na več jasno ločenih plasti / gospodarski razvoj je razplastil kmečko prebivalstvo razslojil razplastèn in razplaščèn -êna -o in razplásten -a -o: razplastena družba ♪
  11.      razplíniti  -im dov. (í ȋ) 1. teh. odstraniti pline iz česa: razpliniti jeklo, premog 2. knjiž., redko upliniti: razpliniti tekočo snov; gorivo se je razplinilo ● knjiž., ekspr. njegovi načrti so se razplinili se niso uresničili razplínjen -a -o: razplinjen premog ♪
  12.      razpljuskávati  -am nedov. (ȃ) 1. s pljuskanjem razlivati: razpljuskavati vodo po tleh 2. povzročati, da kaj pljuska: veter razpljuskava morje ♪
  13.      razplòd  -óda m (ȍ ọ́) knjiž. razmnoževanje: preprečiti prehiter razplod kake živali; sposobnost za razplod ♪
  14.      razplodítev  -tve ž (ȋ) knjiž. razmnoževanje: poskrbeti za razploditev kake živali / način razploditve ♪
  15.      razplodíti  -ím dov., razplódil; razplojèn (ȋ í) knjiž. razmnožiti: razploditi kunce; te živali so se hitro razplodile ♪
  16.      razplojeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. razmnoževati: razplojevati živali; te vrste se hitro razplojujejo ♪
  17.      razpóčen  -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na razpok: razpočna odprtina / razpočna snov eksplozivna ♪
  18.      razpóčnik  -a m (ọ̑) žel. z razstrelivom napolnjena priprava, ki se pritrdi na tirnice, da s pokom opozori strojevodjo na nevarnost pri nadaljnji vožnji: škatla z razpočniki ♪
  19.      razpodíti  -ím dov., razpódil (ȋ í) nav. ekspr. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: razpoditi gručo radovednežev; razpoditi kokoši // narediti, da česa ni več: veter razpodi megle / vino je razpodilo žalostne misli ♪
  20.      razpóka  -e ž (ọ̑) kar nastane na mestu, kjer se snov zaradi sile, pritiska prelomi, ni več strnjena: razpoka nastane, se širi, se veča; zadelati razpoko; ledeniške, skalne razpoke; navpična, prečna, vzdolžna razpoka; prelomna razpoka; razpoke v lesu, zidu; dolžina, globina razpoke; pren., ekspr. med sosedi, ki so prej živeli v slogi, je zazijala globoka razpoka ♦ les. mrazna razpoka pravokotno na letnice ležeča razpoka na debelejšem delu debla, nastala zaradi nizkih temperatur ♪
  21.      razpolávljanje  -a s (á) glagolnik od razpolavljati: razpolavljanje zaklanih živali ♪
  22.      razpolóven  -vna -o prid. (ọ̑) kem., navadno v zvezi razpolovni čas, razpolovna doba čas, v katerem razpade polovica atomov radioaktivne snovi ♪
  23.      razpolovíti  -ím dov., razpolóvil (ȋ í) razdeliti na dva enaka dela: razpoloviti jabolko, kredo, zaklano žival; sadeži se razpolovijo / razpoloviti kako časovno obdobje ∙ vihar je razpolovil ladjo razbil (na dva dela); zastar. ljudje so se razpolovili na dve stranki razdelili razpolovljèn -êna -o: razpolovljeni sadeži ∙ knjiž. razpolovljena osebnost razdvojena, razklana ♪
  24.      razpoložênje  -a s (é) navadno s prilastkom 1. duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja: prevzelo ga je prijetno razpoloženje; zna obvladati svoje razpoloženje; povzročiti, vzbuditi slabo razpoloženje; dobro, veselo, ekspr. sončno razpoloženje; nestalno, spremenljivo razpoloženje; trenutno razpoloženje / pokvariti komu razpoloženje dobro razpoloženje / biti v dobrem razpoloženju / duševno razpoloženje // kar izraža, kaže tako duševno stanje v umetnini: otožno razpoloženje pesmi / pri slikanju imeti smisel za razpoloženje; ekspr. v filmu je prikazana cela lestvica razpoloženj 2. kar nastane zaradi dogajanja, okoliščin: na ulicah vlada novoletno, pustno razpoloženje; v dvorani je svečano razpoloženje / avtor je skušal v romanu prikazati razpoloženje tistega časa // kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: gostiteljica je ustvarila domačnostno razpoloženje / delovno razpoloženje v kolektivu 3. publ. usmerjenost, naravnanost: ni skrival svojega revolucionarnega razpoloženja; protidemokratično razpoloženje ● ekspr. prijateljsko razpoloženje do soseda naklonjenost ♪
  25.      razpoložênjski  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na razpoloženje: ugotavljati pesnikove razpoloženjske značilnosti / razpoloženjska glasba; razpoloženjsko slikarstvo / hitro minljiva razpoloženjska stanja ♦ lit. razpoloženjska lirika razpoložênjsko prisl.: razpoloženjsko zasnovani portreti ♪

   15.648 15.673 15.698 15.723 15.748 15.773 15.798 15.823 15.848 15.873  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA