Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (1.573-1.597)


  1.      nèžaljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni žaljiv: nežaljiv dovtip, humor; njegova vprašanja so bila mirna, nežaljiva / v polemiki je bil oster, a nežaljiv nèžaljívo prisl.: nežaljivo se vesti; nežaljivo dovtipen človek ♪
  2.      nèžív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. nasproten, drugačen od živega: nežive sestavine, snovi, stvari / živa in neživa narava voda, zemlja, zrak, nebesna telesa // knjiž. tak, kot bi bil mrtev: bose noge so nežive počivale v travi; stal je prikovan v tla, kot neživ 2. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: osebe v romanu so nežive / hladen, neživ glas / kulturno neživ čas nèžívo prisl.: neživo opisovati kaj; sam.: samostalniki, ki označujejo neživo; razvoj živega iz neživega ♪
  3.      nèživáhen  -hna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki mu manjka živahnosti: neživahen in nedružaben človek / neživahno razpoloženje ♪
  4.      nèživljênje  -a s (ȅ-é) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od življenja: nastanek življenja iz neživljenja; prehod iz življenja v neživljenje ♪
  5.      nèživljênjski  -a -o prid. (ȅ-ē) ki ni življenjski, ne izhaja iz resničnosti, iz življenja: tvoj prijatelj je zelo neživljenjski / neživljenjski pouk; ukvarja se z izrazito neživljenjskimi problemi; neživljenjsko opisovanje oseb nèživljênjsko prisl.: težave je obravnaval zelo neživljenjsko; stvar so reševali neživljenjsko; sam.: v teh novelah je precej neživljenjskega ♪
  6.      nèživljênjskost  -i ž (ȅ-ē) lastnost, značilnost neživljenjskega človeka: njena neživljenjskost je vsem znana / neživljenjskost pouka / tak način vodi v nesodobnost in neživljenjskost ♪
  7.      nèžívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neživega: neživost narave / kulturna živost in neživost ♪
  8.      nivelácija  -e ž (á) niveliranje: nivelacija terena za igrišče / nivelacija socialnih razlik ♪
  9.      nivelacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na nivelacijo: nivelacijski načrt ♦ geod. nivelacijska lata priprava v obliki letve z zarisanimi centimetri, ki se uporablja pri določanju višinskih razlik med točkami na terenu ♪
  10.      niveléta  -e ž (ẹ̑) grad. črta, ki označuje potek osi cestišča, železniške proge glede na nadmorsko višino: cesta ima dobro izpeljano niveleto ♪
  11.      nivelíranje  -a s (ȋ) glagolnik od nivelirati: niveliranje terena / aparati za niveliranje / to vodi v pozitivistično niveliranje dejstev ♪
  12.      nivelírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati ravno; izravnavati: nivelirati teren, tla ♦ geod. določati višinske razlike med točkami na terenu 2. knjiž. izenačevati: nivelirati cene, dohodke; umetnost se nivelira nivelirajóč -a -e: nivelirajoči tokovi v družbi ♪
  13.      nivelíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na niveliranje: nivelirne metode ♦ geod. nivelirni horizont ♪
  14.      nivelizácija  -e ž (á) knjiž. izenačevanje: to povzroča splošno nivelizacijo; nivelizacija cen / proces nivelizacije v sodobni umetnosti ♪
  15.      nivelizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. izenačevati: nivelizirati dohodke; sodobna umetnost se nivelizira nivelizíran -a -o: nivelizirana miselnost tehnične civilizacije ♪
  16.      nivelmán  -a m (ȃ) geod. določanje višinskih razlik med točkami zemeljskega površja ♪
  17.      nivó  -ja m (ọ̑) 1. višina (ravne) površine česa: nivo cestišča, pločnika; nivo vode se dviga; zmanjšati razlike v nivojih; kletni prostori pod nivojem zemljišča / križišče cest na različnih nivojih ♦ geogr. morski nivo povprečna zgornja meja, črta morja kot izhodišče za merjenje nadmorske višine; morska gladina 2. publ., navadno s prilastkom kar opredeljuje kvalitativno vrednost pojava, raven: drama dosega evropski nivo; dvigati izobrazbeni, kulturni, življenjski nivo prebivalstva; nivo časopisa je nizek; nekateri filmi so zdrknili na nivo obrti // kar opredeljuje kvantitativno vrednost pojava: produkcija je padla na lanskoletni nivo; nivo gospodarskega razvoja 3. publ., s prilastkom stopnja v razvrstitvi po položaju, pristojnosti, pomembnosti, raven: razprava bo tekla na vseh nivojih; analize so bile opravljene na nivoju občine, republike / konferenca na najvišjem nivoju konferenca vodilnih oseb, navadno šefov držav ● publ. pisec neprepričljivo prehaja z estetskega nivoja na sociološki področja; publ. biti na nivoju biti dober, kvaliteten; publ. pojava sta na istem nivoju sta enakovredna; sta istovrstna; publ. biti pod nivojem biti podpovprečen, nekvaliteten, slab ♪
  18.      nivójski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nivo: različne nivojske ravnine / nivojsko križanje cest ♪
  19.      njíva  -e ž (í) del zemljišča za gojenje kulturnih, krmnih rastlin: gnojiti, orati, posejati njivo; delati na njivi; ilovnata, obdelana, rodovitna njiva; krompirjeva njiva na kateri raste krompir; njiva pšenice, s pšenico; njive in travniki / ekspr. potegnil je veter in njiva je zašumela; pren., ekspr. na naši literarni njivi je tudi nekaj ljuljke ∙ vznes. božja njiva pokopališče; ekspr. to ni zraslo na njegovi njivi tega ni sam dognal; to ni njegov domislek ♪
  20.      njíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na njivo: kamnita njivna ograda ♦ bot. njivna preslica njivska preslica ♪
  21.      njívica  -e ž (í) manjšalnica od njiva: ima hišo in njivico / njivica je bila hitro požeta ♪
  22.      njívski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na njivo: njivska prst / njivski gnoj; njivski plevel; njivski pridelki / publ. zasejati njivske površine ♦ bot. njivski grah kulturna ali divja rastlina s svetlo vijoličastimi cveti, Pisum arvense; njivski osat rastlina s plazečo se koreniko in rdečkasto vijoličastimi cveti v številnih majhnih koških, Cirsium arvense; njivska preslica rastlina, pri kateri odženejo plodni rjavi kolenčasti poganjki pred jalovimi zelenimi, Equisetum arvense; zool. njivska gos divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis ♪
  23.      nóminativ  -a m (ọ̑) lingv. prvi sklon, imenovalnik: nominativ duala; nominativ in akuzativ ♪
  24.      norčljív  -a -o prid. (ȋ í) redko norčav: norčljiv človek / zaslišal je norčljiv smeh norčljívo prisl.: norčljivo odgovarjati ♪
  25.      normatív  -a m (ȋ) 1. nav. mn. količina delovnega časa, surovin, potrebna za izdelavo, uresničitev česa: izračunati, predpisati, znižati normative; minimalni, približni normativi / normativi (za porabo) časa; normativi materiala; normativi za gradnjo stanovanj / zaradi novih normativov se je število šolskih oddelkov povečalo // kar določa za to potrebno količino: normativi predpisujejo drugačne mere; izdati, prebrati normative 2. knjiž. merilo, kriterij: zanj je znanost odločilni normativ; nimamo zanesljivih normativov za ugotavljanje telesnih zmogljivosti / redko njegovi slovnici je bila glavni normativ latinščina zgled, model ● publ. estetski, jezikovni normativi predpisi, zahteve ♪

   1.448 1.473 1.498 1.523 1.548 1.573 1.598 1.623 1.648 1.673  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA